Objavljeno: 13. Julij 2005 07:14 Naslov sporočila: Preberi
Oko - Bravo
Vidim, da si malo zdrmal glave - z idejo fotografirati duso.
Imas prav, saj se da, vendar je to treba pogledati iz filozofskega aspekta, ki ti pokaze, kar sam ze dal casa delas ko komentiras slike drugim, vidis njihove duse.
Predlagam ti eno boljso knjigo, ki ti ne bo - verjetno delala preglavic:
POLJE , The field - ameriskega pisatelja - zelo zanimivo ctivo, ki ti bo obzorja malo razširilo.
lp s :arrow: _________________ Šteje samo občutek za pravi trenutek!
Nazadnje urejal/a samouk 13. Julij 2005 13:25; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: 13. Julij 2005 09:12 Naslov sporočila: Bravo
Klub grajam na tvoj račun vidim, da te enostavno ne sprejmejo takšnega kot si - " ego ".
Prav je tako, vsak je individualist - osnovno načelo živjlenja, ostalo so samo priveski. Je pa res dosti knjig - ta ki sem ti jo priporočil pa z zafrkancijami nima veze in ne bi škodila tudi drugim. :arrow: :?: _________________ Šteje samo občutek za pravi trenutek!
Nazadnje urejal/a samouk 13. Julij 2005 13:24; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: 13. Julij 2005 11:12 Naslov sporočila:
jranzi je napisal/a:
Na začetku teme je bila dilema, ali se del duše drži roke, ko jo odrežejo in jaz trdim, da se ne.
Se pa ne strinjam, da je duša "po celem telesu". Ker če bi bila, potem bi jo del dejansko odšlo z odrezano roko. Moje mnenj je celo tako, da duša sploh NI del telesa. Telo je zgolj obleka duše. Večina nas v spanju sleče svojo obleko, a le malokdo se je sposoben tega zavedati in si dogajanje med spanjem priklicati nazaj v spomin, ko se zbudi. Še redkejši pa so sposobni s svojo dušo oz. zavestjo hote zapustiti telo/obleko.
Oko - ko končaš z Aristotelom si preberi še C. G. Jung: Spomini, sanje, misli.
Moj podpis. Zame je celotno telo "proteza" duše, ki je nematerialna (kot energija) in je torej ne moremo fotografirati lahko pa si tudi predstavljam telo kot "obleko" duše, ki se ob smrti telesa "sleče" in gre "spat".
Objavljeno: 25. Julij 2005 14:46 Naslov sporočila:
kje se skirva bistvo o fotografiranju duše....
vsak clovek oddaja svetlobo... nekaj fotonov ampak jo oddaja...
in sinhronizacija oddajanja svetlobe leve in desne roke doprinese k temu da delujemo kot ljudje oziroma da nismo bolni....(ma zdej sem na tem poglavju) 8)
dušo fotkat, je vprasanje časa in ne moznosti....
res pa je da je vsako bitje na fotki v neki povezavi z duso fotgrafa in sebe....
torej da fotografiramo dušo je treba najprej razumet bitje....
ali pa je to presenecenje... _________________ Nisem vedel kaj bo jutri, vedel sem kaj bo po jutrišnjem!!
Objavljeno: 21. Junij 2008 15:28 Naslov sporočila:
da osvezim zelo staro temo, pred kratkim sem izvedel za svetovno znanega slikarja, wrubla, najbolj mi je v oci padla, oziroma takoj sem razumel tole sliko, ni fotografija, vendar ker je fotografija blizu slikarstvu, bom podal nekaj mnenj
povezava do slike katera je name naredila močan vtis, sam pomen in sporocilo te odlicne mojstrovine mislim, da je jasen, slika kot taka je iskriva, odlicen prikaz demona v tisti pozitivni luči.
v njegovem delu sem najprej opazil pozrtvovalnost, oziroma pogum ki kar sije, vrt v katerem je naslikan ne predstavlja vrt zeli kar bi najprej povezali z demoni in tistimi zlobnimi bitji, ampak prav nasprotno povezemo ga v pozitivnem smislu, ampak se vedno kot demona, malo drugace, angela, padlega angela mogoce, kar hocem povedat je to, da ker je tema namenjena duši se na tej sliki, ceprav je slika in ne fotografija, vidi kaj to je. _________________ Nisem vedel kaj bo jutri, vedel sem kaj bo po jutrišnjem!!
Objavljeno: 21. Junij 2008 17:25 Naslov sporočila:
OK, prebral sem prvo stran, ostale preletel...
Če se malo vključim... khm... khm...(najprej se odkašljam)
Prvo kar ste vsi skupaj pozabili je jasna in enoznačna definicija besede duša. Kolikor se meni zdi, vsak govori o nekem svojem konceptu. V večini zahodnjaškega pojmovanja je duša mišljena predvsem kot tisto, čemur lahko rečemo zavest oz. zavedanje samega sebe. Vedeti je treba, da so ta pojmovanja nastala v tistih časih, ko so ljudje še verjeli, da je zemlja ploščata in da je sonce le par kilometrov stran. Pojmovanja duše so znanstveno gledano na približno istem nivoju.
A tudi če besedo jemljemo bolj metaforično ne moremo mimo dualizma (zavest/duša ločena od telesa), ki pri tem nastaja. Noben priseben znanstvenik ne verjame več v take stvari, sploh pa ne nevrologi. Jaz zadnje čase precej tega berem, ker se mi zdi, da je nevrologija prišla do tiste točke, ko bo lahko počasi odgovorila na temljna vprašanja človeške biti in tudi svobodne volje. Že se dandanes nekateri nevrologi okoli tega zelo jasno izražajo. Duše ni, so samo možgani in kemija med nevroni. Basta!
Drugi metaforični način, kako lahko razumemo besedo duša je pač karakter oz. temperament osebe. Je nekdo bolj vesele narave ali je depresiven? Je ta "energija" (ponovno metaforično mišljeno), ki jo vnaša v okolico to, čemur rečemo duša... Tu bi se skoraj strinjal; toda treba ves čas imeti v mislih, da gre za metaforično rabo. Enako kot če rečem, da je bejba nekomu strla srce, še ne pomeni, da mora h kardiologu.
In to slednje je tisto, kar se da fotografirat in k čemur vsi portretisti stremijo/stremimo. Ne ujeti človeka na fotografijo takšnega, kot ga vidimo, pač pa takšnega, kot ga doživljamo! _________________ Blog - Portfolio[/size
Objavljeno: 21. Junij 2008 18:34 Naslov sporočila:
če duše nebi bilo, potem nebi obstajalo niti fizicno telo in vse kar spada k fizicnemu telesu, znanost odpove ko se pojavi vprasanje ali je kloniranje smiselno, znanost odpove ko se pojavi vprasanje kdo sprozi sprozilec, a je to prst? mislim da ne.
torej brez duše telo ne obstaja, vsako živo bitje ima dušo, to je del narave katera zapusti telo ko to umre in se reinkarnira oziroma se zadrzi na astralu tako dolgo dokler ni na zemlji pogojev za ponovno inkarnacijo, med tem časom se lahko inkarnira na drugih planetih v neki drugi podobi.
enako kot ljubezen katera nima znanstvene razlage je duša.
edino vodilo vsega je brezpogojna ljubezen.
da povem se nekaj na temo fotografiranja, pravis da tako kot ga vidimo, res je, ampak videti pomeni videti, ne pa videti tisto kar srecujemo vsak dan, torej tle je vprasanje ali resnicno vidimo, ali si le delamo utvare, to se seveda takoj vidi na fotografiji.
ker sam nimam dolocenih izkusenj z portretiranjem ne morem oziroma ne znam povedat kako je ko gre u realnost, v izvedbo, vem pa nekaj, da ko sem delal portret kolegice sem samo z izrezom ujel tisto kar ona predstavlja... _________________ Nisem vedel kaj bo jutri, vedel sem kaj bo po jutrišnjem!!
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas Pojdi na stran Prejšnja1, 2, 3, 4, 5Naslednja
Stran 4 od 5
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Pogosta vprašanja
Išči
Skupine uporabnikov
Tvoj profil
Prijava za pregled ZS
Prijava
Registracija
Pozabljeno geslo
Online
RSS Novice
Vsi članki
