Dolgo časa sem čakal na popolno postavitev neznanca in prišel je moment ko ni bilo nubenga okoli, le neka gospa se mi je kot naročeno postavila tam in obstala za trenutek, jaz pa sem seveda takoj stisnil.
Mogoče me malo draži svetloba na koncu, ko ne vem ali jo je preveč ali ne. Še posebej me pa veseli da je še kje kakšen živ in delujoč AE-1, saj sva v prejšnjem tisočletju precej fotk "skoz dala".
Aparat je res v dobrem stanju, saj ga je mel dedek na podstršju skor 15 let in nuben ni vedel za to. Ko sm pa enkrat šov na podstrešje neki iskat sm pa zagledu v eni stari prepareli škatli tega lepotca z 30mm 2.8, 70-150mm 4 in speedlight fleš. Seveda sem mu ga takoj "ukradel" : ). Fotkam pa zelo poredko z njem saj to res zelo košta, film in razvijanje je dandanes celo premoženje pismo.
Drugače je pa fotka staro slabo leto!