3. Primerki

Večino bralcev najbolj zanima ostrina, tako da bomo začeli kar pri njej. Zaradi slabih svetlobnih pogojev, ki smo jih imeli praktično ves čas testiranja objektivov, so na žalost skoraj vse fotografije posnete pri ISO 400, kar seveda ni optimalno, ker so detajli občutno manj vidni. Zato ne sodite ostrine samo po fotografijah posnetih na terenu, ampak tudi po (oziroma predvsem) po studijskih fotografijah, ki so vse posnete pri ISO 100. Pod vsako fotografijo sta dodana še izreza iz dela fotografije na katerega sem ostril (kamniti zid za kipoma), torej skoraj iz centra fotografije in iz zgornjega levega dela fotografije. Goriščnica je pri vseh 70 mm.

F8, 1/125, ISO 400

F8, 1/125, ISO 400

F8, 1/125, ISO 400

F5.6, 1/250, ISO 400

F5.6, 1/250, ISO 400

F5.6, 1/250, ISO 400

F4, 1/400, ISO 400

F4, 1/400, ISO 400

F4, 1/400, ISO 400

Iz fotografij identičnega kadra (spodnja fotografija je posneta pri f4), sem naredil 100% izreze, na katerih lahko vidite kakšna je ostrina in zaradi motiva samega tudi, da kromatske aberacije razem pri čisto odprti zaslonki skoraj ni opaziti. Vse spodnje fotografije so posnete z goriščnico 17 mm pri ISO 400.

F2,8 1/1000

F4, 1/400, ISO 400

F5.6, 1/250, ISO 400

F8, 1/125, ISO 400

Pri našem standardnem testu za prikaz kromatske aberacije sem ugotovil, da se dotična Sigma na tem testu odreže odlično. Naslabši primer je prikazan spodaj. Na drugih nisem našel opazne kromatske aberacije. Na fotografiji je z rdečim pravokotnikom označen del iz katerega je izrezan 100% izrez.

F3.2, 1/640, 23 mm, ISO 100

Makro zmogljivosti

F5, 1/80, 40 mm, ISO 400

crop