Takoj ko primemo aparat v roke vidimo, da je nekaj posebnega. Marsikoga bo pritegnila njegova oblika. Kupimo ga lahko v srebrni in modri barvi, poskrbljeno pa je tudi za Ferrarijeve navijače, ki ga dobijo v rdeči barvi, z značilnim Ferrarijevim znakom na sprednji strani. Na vratcih, ki prekrivajo USB ali kartico, je vse naokoli zaščiten z gumo, da ne bi vanj prišla vlaga ali kaj škodljivega. Ohišje je narejeno iz aluminija, zato lahko verjamemo napisu na aparatu, ki pravi, da je ohišje za vse vremenske pogoje. Prijem aparata je dober. Velikost je 99 x 56 x 34 mm in z baterijo vred tehta zgolj 200 g, kar je primerno za nošnjo v vsakem žepu, pa tudi za tiste, ki iščejo odporen aparat na udarce in vremenske razmere.

Objektiv ima goriščno razdaljo 35 mm do 105 mm, kar je enako trikratnemu optičnemu zoomu. Poleg optičnega ima še 4 X digitalni zoom. Po vklopu potrebuje objektiv sekundo ali dve, da preide v stanje slikanja. Na objektivu me je zmotila dokaj visoka zaslonka, ki znaša od F3.1 do F5.1. Moramo pa vedeti, da imajo vsi aparati velikosti mjuja, enako visoke zaslonke, zato se ne obremenjujte glede tega.

Pri slabih svetlobnih pogojih nam pomaga vgrajena bliskavica. Njena moč je od 3.6 m in pri največjem ISO pa do 6 m, kar je čisto zadovoljivo. Aparat je pravilno izmeril moč, ki je bila potrebna za osvetlitev in v zvezi s tem nimam nobenih pripomb. Vgrajen ima tudi sistem za odstranjevanje rdečih oči.

Zaslon ima dovolj velik za ogled posnetkov in meri 1.5 incha, kar je pri teh aparatih standard. Olympus je vanj vgradil supersonični zaslon, kar pomeni, da lahko slikamo, tudi če močna svetloba sveti v naš zaslon. To tehnologijo Olympus vgrajuje v vse nove aparate in moram priznati, da zadeva resnično deluje. Aparat sem obrnil tako, da je sonce sijalo v zaslon in še vedno sem normalno videl motiv, ki sem ga želel slikati.

Aparat je namenjen »družinskemu načinu slikanja« in za tiste, ki potrebujejo aparat za občasno slikanje in se prepustijo avtomatiki. Temu primerne so tudi funkcije. Aparat ne prikazuje časa in zaslonke, kar bodo nekateri pogrešali; ISO nastavitev je avtomatska in sicer med 64-500. Ima tudi 4 gumbe, ki imajo vsak po dve funkciji - eno za sprehajanje po menijih, drugo pa za nekatere pomembnejše nastavitve, tako da nam ni potrebno vstopati v sam meni. Meni je sicer sestavljen zelo dobro in se hitro navadite nanj. V njem lahko izberete želeno vrsto posnetkov (nočni, pokrajina, portreti, snemanje filma, funkcija P….). Z njegovo pomočjo lahko spreminjate kakovost slik, vsebuje nepogrešljivo makro funkcijo, samosprožilec in še marsikaj potrebnega. Aparat premore dve vrsti makro funkcije - navaden makro in super makro. Izbirate lahko vrsto merjenja svetlobe - točkovno merjenje in ESPi. Ko sem imel nastavljeno točkovno merjenje, je aparat ostril tako, kot je bilo potrebno. Poskušal sem ostriti tudi z razdalje manjše od 9 cm, a posnetek ni bil več jasen.

Aparat podpira standard USB 2.0, ki nam omogoča hiter prenos podatkov, kar pa seveda ne gre brez hitre kartice. Mju ima Olympusovo XD kartico, ki omogoča hiter prenos slik iz aparata v računalnik. Za napajanje skrbi odlična baterija, ki povprečno zmore okrog 300 posnetkov, seveda odvisno od tega, kako dolgo gledate posnetke na zaslonu in na kakšen način slikate. Če gledate skozi iskalo, boste seveda naredili več posnetkov, kot če slikate s pomočjo zaslona, zato točnega podatka o številu fotografij ni.

Kvaliteta fotografije je odlična glede na kakovost samega objektiva in ceno aparata. Sam sem bil zelo zadovoljen z njo in jo primerjal s konkurenčno znamko Canon in njihovim aparatom A80. Oba imata 4 mega pixle in posnetek Olympusa mi je bil na oko boljši. Nisem spuščal v podrobnosti in gledal slike pod ogromnimi povečavami, ker se mi zdi, da aparata nista primerljiva, saj je vsak izmed njiju narejen za drugačne namene – torej podrobna primerjava ni ravno smiselna.

Ponavadi nas zanima, kaj vse dobimo zraven aparata. Poleg stvari, ki jih vidite na sliki, dobite v paketu tudi večjezična navodila o aparatu in Olympusovo programsko opremo, priloženih pa tudi nekaj nasvetov priznanega slovenskega fotografa Dejana Dubokoviča.

In za konec … Mju priporočam predvsem ljudem, ki želijo majhen aparat, odporen na razne vremenske razmere, udarce, padce in jih ne zanima tehnika, ampak le končen izdelek - to pa je fotografija sama. Na žalost je edini te vrste namenjen »all weather« uporabi, zato ga ne morem primerjati z drugimi, saj nima konkurence. Po njem so že začeli posegati motoristi in športniki, ki potrebujejo tak aparat.

In zakaj ne bi tudi vi?

Za povečavo klikni na sličice

Kot vidte, se Olympusov mju 410 dobro odreže pri makro posnetkih. Sama ostrina je dobra in ozadje temu primerno zamegljeno.	Barve na samem travniku so zelo kontrastne in všečne na pogled.
	Ne glede na hitrost vode, aparat pravilno nastavi čas in zaslonko, tako da voda ni zmrznjena.
Če imamo veliko svetlobe ni problem, ne glede na visoko blendo	Na levi strani je slika malo prežgana, samo drugje pa je aparat izmeril svetlobo pravilno.
	Preklopil sem v super makro in rožo probal slikat iz bližine 6 cm in takoj se pozna, da lahko mju ostri do 9 cm, kar pa je še vedno zelo dobro. Podatki so točni

- dokaj visoka zaslonka

- (pre)malo funkcij

- spreminjanje ISO, zaslonke in časa