1. Opis

Sony DSC-P150 je naslednik uspešnega Sonyjevega modela P120. Oba fotoaparata sta namenjena ljudem, ki želijo imeti vedno ob sebi zmogljiv aparat z dobrim objektivom.

Ta fotoaparat spada v razred mini kompaktnih kamer. Konkurenti v tem kakovostnem in velikostnem razredu bi lahko se bili Olympus C-60, Nikon 5200, Canon Ixsus 500 KonicaMinolta G 600 in HP R707.

Mere ohišja so 108mm x 52mm x 27mm, tehta pa 180g.

Na njem je 12 gumbov in vrtljivi kolešček za izbiro načina fotografiranja, ki nam omogočajo hitro spremembo fotografskih parametrov brez pretiranih posegov v menije. Pa tudi v tem primeru pride do izraza priročen Sonyjev dvodelni meni. V prvem, ki nam je dostopen z tipko, pridemo do nastvitev EV, ostrenja, načina merjenja, ravnotežja beline, ISO vrednosti. kvalitete kompresije JPEG formata, izbire med posameznim ali zaporednim slikanjem, moči bliskavice, posebnih efektov, ostrine, nasičenosti in kontrasta. S tem imamo na enem kraju vse parametre za sliko samo. Drugi meni pa je dosegljiv preko vrtljivega gumba. Ta pa nam omogoča vec možnosti glede aparata samega. Funkcija za preklapljanje med ločljivostmi ima svoj gumb.

Ohišje je celotno prekrito z aluminijem, tako da deluje zelo trdno. Zaradi majhnosti je ze tako težje oprijemljivo, gladka površina pa oprijen se poslabša. Ker je objektiv na skrajni levi strani, leva roka zelo težko najde primerno mesto za držanje. Sicer so pa vsi gumbi lahko dosegljivi z desno roko, ne da bi nam bilo potrebno preprijemati aparat. Objektiv se ob vklopu izboči za približno 2,2 cm, deluje pa v primerjavi z ostalimi deli ohišja zelo krhko, čeprav je med uporabo najbolj izpostavljen poškodbam.

Bliskavica je postavljena daleč od objektiva v desno stran, kar povzroči, da jo pogosto prekrijemo s prsti. Njen položaj pa ima tudi svetlo stran plati. Zaradi oddaljenosti od objektiva se zelo poredko zgodi efekt rdečih oči tudi v načinu, ko je le-ta izključen. Bliskavico lahko vključimo, izključimo, pustimo samodejno vključeno, nastavimo počasno sinhronizacijo, nastavimo moč ter efekt proti rdečim ocem. V makru načinu deluje zelo površno in vedno zelo zažge motiv, tako da je edina možnost ročna nastavitev času in zaslonke.

Možnosti ekspozicije nastavljamo preko vrtljivega gumba. Na voljo so nam popolnoma avtomatski način, devet scenskih načinov, ter načina P in M. Načina prioritete časa ali zasonke po P150 nima. Z P150 lahko snemamo tudi filmčke, katerih dolžina je pogojena z velikostjo pomnilniške kartice Memorystick. Za filmčke v najboljši kakovosti pa je potrebno imeti kartico Memorystick PRO. P150 žal nima možnosti zapisovanja v ne stisnjenem formatu, stisnjenemu JPEG formatu pa lahko določimo dve kakovosti: Normal in Fine.

CCD tipalo je iste velikosti kot v P120, to je 1/1,8 inča in ima 7,2 miljona celic. Občutljivost ISO lahko nastavimo na 100, 200 ali 400. Ker ima tipalo toliko celic morajo te biti zelo majhne. Posledica je opazen šum pri 400 ISO ali/in pri daljših časih. Zaradi tega je vprašljiva uporaba pri slabše osvetljenih motivih.

Objektiv je ob vklopu zelo hitro pripravljen za fotografiranje. Razpon zooma znaša od 38mm do 114mm v tele območju. Številke so podane v ekvivalentu, realno pa je od 7,9mm do 23,7mm. 38mm za slikanje v notranjih prostorih ni najprimernejša goriščna razdalja ampak se se vseeno da zadovoljivo ujeti nekatere motive. Zaslonko lahko nastavimo kot "odprto" ali "zaprto". Odprta je od 2,8 do 5,2 v tele območju, kar je razmeroma temno glede na konkurenco. Zaprta pa je od 5,6 do 10. Zoom ima 8 stopenj kar je zadovoljivo za ta razpon.

Ostrina in kvaliteta slike ob pogojih z veliko svetlobe sta izjemna. Kakovost zarisa in ločljivost Carl Zeiss objektiva z lahkoto odgovarjata na zahteve 7 miljonskega tipala. Problemi nastanejo predvsem pri 400 ISO in makro fotografiranju. Bliskavica fotografije močno prežge, pa tudi ostrenje je zelo površno. Nemalokrat se mi je zgodilo, da je fotoaparat javil, ker ni mogel izostriti bljižnjega motiva, kljub temu da je ta bil v območju, ko bi aparat moral izostri. Pozitivno me je presenetila že ena stvar, ki je na splošno značilna za skoraj vse Sonyjeve aparate. To je dobro TTL ostrenje v temi. P150 že tako precej hitro ostri, ob slabši svetlobi pa si pomaga z zelo močno oranžno lučko, ki pa ji aparat žal ne zna nastaviti moči, tako da kadar sveti, sveti v polno. Prav tako se prižge dosti krat, ko to sploh ni treba. S tem fotograf po nepotrebnem zbuja dodatno pozornost.

Zunaj je aparat pravilno ponavadi pravilno izmeril svetlobo, v svetlobno bolj kontrastnih okoljih, pa je potrebno ročno doosvetliti. Notrnji posnetki so pravilno osvetljeni. P150 je imel kar nekaj težav z pravilnim zajemanjem kožnih tonov. Pogosto je bila koža na fotografiji obarvana preveč roza ali rumeno.

LCD zaslon je 1,8 inčen in ima 134.000 točk. S tem imamo dober pregled nad motivom, pohvalno pa je, da mu lahko nastavimo svetilnost v treh stopnjah. Tudi na soncu je zaradi antirefleksne plasti dobro viden. Iskalo je zelo majhno in slabo skalibrirano. Preko njega je nemogoče pregledati kompozicijo fotografije, ker pokaže le 85% dejanske slike.

Baterija je LI–Onska, 3,6V z kapaciteto 4,4 Wh. Polni se zelo dolgo in pri tem proizvaja zoprno cviljenje zgornji meji človekovega območja sluha, kar zna nekatere motiti. Z njo lahko naredimo resnično veliko število posnetkov, ki pa zelo variira glede na uporabo LCD zaslona, bliskavice in pomožne luči ostrenja.

Na splošno pa je to aparat, nabit z funkcijami in tehnologijo v zelo majhnem ohišju. Za povrhu vsega pa daje tudi zelo dobro sliko, ki je najpomembnejši vzrok za nakup fotoaparata. Tukaj je Sony poskrbel, da nad nakupom ne boste razočarani.