1. Opis

Že kar nekaj časa je na trgu Nikonova prodajna uspešnica iz višjega kompaktnega razreda Coolpix 5400. Tokrat se je odločil, da bo po dobrem letu izdal nov model, saj so konkurenčna podjetja ponujala zmoglivejše in cenejše modele v tem razredu. Nikon je začel izgubljati kupce, saj so omenjeni modeli Canon G6, Sony V3... nudili za nižjo ceno nekoliko več. Ker je Nikonov model prišel najkasneje na trg, si je s tem pridobil neko določeno prednost pri ponujenih funkcijah. Ve se da v sedanji tehnologiji pomeni vsak mesec veliko. Izboljšane funkcije pa štejo na koncu pri kupcih, saj razlika med aparati ni velika in na koncu odločajo malenkosti. Pa si poglejmo kaj nam najnovejši izdelek od Nikona ponuja.

Ohišje aparata je narejeno iz plastike in magnezija. Večino ohišja prekriva magnezij. Sprednje držalo je dovolj zaobljeno, da pa je oprijem še boljši je obdano z gumo. Skoraj bi lahko rekel, da je oprijem odličen, če ne bi bila zraven sponka na katero se pritrdi jermen za okoli vratu. Tukaj je potrebno omeniti še zadnji del ohišja na katerem je palec. Zadnji del ohišja je dobro izoblikovan in palec lepo sede na ohišje. Velikost le-tega je 113 x 82 x 75 mm skupaj z baterijo pa tehta 470 gramov.

Dodatnih gumbov na ohišju je glede na velikost aparata kar veliko. Če ga primerjam z najmanjšim dSLR aparatom, ki meri približno enako, ima Nikon 8400 kar 3 gumbe več.

Na zgornji strani držala najdemo sprožilec in okoli njega vrteči gumb, ki se vrti v dve smeri. Če ga zavrtimo v desno   se aparat prižge in je pripravljen na slikanje v dobri sekundi. Zraven sprožilca so trije gumbi: prvi je gumb Func s katerim izbiramo med različnimi funkcijami, poleg njega pa še gumb za nastavitev različnih vrst bliskavice in za nastavitev ekspozicije. Zraven informacijskega zaslona se nahaja gumb s katerim osvetlimo LCD zaslon, če delamo pri slabih svetlobnih pogojih, kjer LCD zaslon ni viden. Še zadnji gumb na zgornji strani aparata pa je vrteči gumb z raznimi funkcijami. S premikom vrtečega gumba lahko spreminjamo sledeče stvari: Belino (WB), ISO vrednosti ( 100, 200 in 400), kvaliteto zapisa, SET UP funkcija, filmski način, SCENE ( tukaj imamo možnost izbire ogromno vrst scen : športni posnetki, portreti, makro slikanje...), programsko slikanje (P), prioriteta časa (S), prioriteta zaslone (A), manulane nastavitve (M), avtomatsko slikanje in na koncu še za pregled že posnetih slik.

Na zadnji strani aparata se nahajajo naslednji gumbi: Vrtljiv gumb za nastavitev dioptrije, gumb za zaklenitev AF, gumb za zoomiranje, vrteči gumb za spreminjanje časa in zaslonke ali spreminjanje različnih scenskih načinov, gumb za vstop v meni in okoli njega še 4 gumbi za premikanje po njem, hitri predogled slike, gumb za izbris fotografije ali nastavitve samodejnega sprožilca ( 3 in 10 sekund), gumb DISP za prikaz histograma ali izbris vseh informacij na LCD zaslonu, gumb za preklaplanje med LCD zaslonom in EVF iskalom in še zadnji za preklop med AF ali MF.

S pritiskom na gumb MENU pridemo na začetku v My menu, kjer lahko nastavljamo sledeče stvari: vrsto merjenja (točkovno, centralno ali segmentno), vklopimo ali izklopimo sekvenčno slikanje in BSS funkcijo, spreminjamo kontrast in saturacijo in na koncu še dve uporabniški opciji, ki jih lahko spreminjamo sami. Ob spodnjem kliku »Show all menus« pridemo v celotni meni. Tukaj lahko poleg prej naštetega izbiramo sledeče stvari: vrste beline (7 načinov), kvaliteto zapisa, ISO nastavitev, ostrino slike, izbira vrst leč (normal, široke, tele ali fisheye), fokus in zoom nastavitve, nastavitev bliskavice, BKT, noise reduction, resetirtamo vse nastaitve, spreminjamo svoj meni in možnost formatiranja CF kartice.

Poleg menija ima Coolpix 8400 na vrtečem gumbu že omenjeno funkcijo SET UP. Tukaj najdemo še dodatne tri strani, kjer lahko izbiramo sledeče nastavitve: jezik, spreminjamo datum in uro, vklopimo ali izklopimo zvok sprožilca, nastavimo jakost LCD zaslona, formatiramo CF kartico, spreminjamo USB ali video način, restiramo vse svoje funkcije in na zadnji tretji strani pa si lahko pogledamo Firmware verzijo aparata.

CCD tipalo je veliko 2/3 " (8.80 x 6.60 mm). Na tipalu je 8.0 milijona efektivnih in 8.3 milijona točk. Po podatkih lahko takoj ugotovimo, da imajo enako veliko tipalo tudi hibridni aparati (Sony 828, Olympus 8080, Nikon 8800...), ki sodijo v višji rang kot Nikon 8400, izdelovalec tipala pa je - Sony. Možnosti izbire ISO so 100, 200 in 400. Šum je pri ISO 400 izrazit. Primerjamo ga lahko s Sonyevo kamero DSC 828. Kljub preteklemu času od izdelave senzorja Sonyju žal ni uspelo izboljšati algoritmov na tipalu.

Že pri nižjem modelu 4200 in 5200 je Nikon vgradil v aparat ED leče. Tudi pri tem aparatu je naredil isto. S tem je izboljšal kvaliteto slike, ki igra ključno vlogo. Objektiv se iz fotoaparata pomakne dokaj hitro, prav tako pa hitrost ostrenja. Objektiv ima odličen široki kot, kateri znaša od 24mm do 85mm. Zaslonka pri 24 mm znaša F2.6 in pri 85mm F4.9. Zaslonka pri 85mm je dokaj visoka, če jo primerjamo z ostalimi modeli v tem razredu. Canonov model G6 ima pri 85mm F2.6. Je pa vsekakor zanimiv široki kot, ki nam zna priti še zelo prav pri izdelavi panoramskih posnetkov. Z dodatno predlečo lahko pridemo do izjemnih 17mm. Dobro je tudi to, da nam za to ni potrebno dokupiti še dodatnega adapterja, kot ga moramo pri večini aparatov. Ne smemo prezreti makro načina, s katerim lahko ostrimo do razdalje 3cm. Ostrenje je pri tej razdalji odlično in aparat ni imel problemov s fokusiranjem. Če izklopimo makro način, je fokus razdalja aparata pri 50cm.

LCD zaslon je v velik 1.8 incha in ima 134.000 točk. Ker ima aparat dobro makro funkcijo, ki sem jo omenil že zgoraj, so pri Nikonu naredili tudi temu primeren LCD zaslon. Ta je vrtljiv in omogoča lažje slikanje. Žal pa sem bil nekoliko razočaran nad samo velikostjo LCD zaslona saj se vse več proizvajalcev odloča za večje LCD. Velikost LCD zaslona gre verjetno pripisati velikemu optičnemu iskalu. Moč LCD zaslona lahko spreminjamo v meniju.

EVF iskalo je odlično, pogled skozenj je odličen zaradi njegove velikosti, ki jo lahko primerjamo z velikostjo iskala pri zrcalno refleksnih kamerah. Možnost pa je tudi spreminjanja dioptrije na iskalu. Žal nisem zasledil števila točk na njem.

Vrsta avtomatskega ostrenja je Hybridno . Čeprav na samem aparatu piše, da je ostrenje hitro sem drugačnega mnenja saj je hitrost ostrenja je povprečna. Hitreje od njega je ostril Sony V3. Pri slabih svetlobnih pogojih si aparat pomaga z dodatno lučjo, izostritev pa je natančna, čeprav sem imel nekaj težav pri ostrenju okrašene Ljubljane. Če nam ostrenje aparata ne odgovarja, lahko s pomočjo gumba na ohišju prestavimo na MF način in sami ostrimo določen predmet. Merjenje svetlobe je 256 segmentno, točkovno in centralno.

Bliskavica je ena izmed boljših stvari na aparatu. Bliskavica je aktivna, kar pomeni, da se sama dvigne iz aparata. Dvigne se dovolj visoko, da je objektiv ne ovira pri dosvetljevanju. Moč bliskavice je možno spreminjati v samem meniju. Pri največji moči je bliskavica dovolj močna do razdalje 5m, z višjo ISO nastavitvijo pa gre tudi nekoliko dlje. Bliskavica ima tudi dva načina bliskavice: Anti-red-eye in Slow. Anti-red-eye nam prav pride pri zmanjšanju rdečih oči na ljudeh.

V kompletu dobimo baterijo Nikon EN-EL7 Lithium-Ion 7.4V 1100 mAh. Njeno trajanje je do okoli 300 posnetkov, kar je zadovoljivo. Pri nočnem slikanju, kjer je bila temperatura okoli 0 pa manj kot 200 posnetkov. S pomočjo dobrega polnilca je baterija napolnjena v slabih dveh urah.

Pri višjem kompaktnem razredu smo vajeni, da nam aparat ponuja dve vrsti kartice . Različni proizvvajalci poleg CF kartic dajo še prostor za tiste kartice, ki jih uporabljajo njihovi izdelki v nižjem razredu. Pri Nikonu so to SD kartice. Prostor za te kartice boste v samem aparatu zamanj iskali. Tako boste lahko v aparat dali najbolj razširjene kartice CF, aparat pa podpira tudi microdrive kartice. Kljub temu, da sem v aparatu imel 60x kartico je aparat shranjeval večje slike kar nekaj časa. Tudi shranjevanje iz aparata na disk ni bilo najhitrejše.

Že pri modelu 4200 in 5200 sem bil izredno zadovoljen s kvaliteto slike , mnenje pa se tudi po tem testu ni spremenilo. Tukaj Nikonov aparat ne iztopa toliko kot v nižjem kompaktnem razredu zaradi močne konkurence, skoraj vsi aparati v tem razredu imajo vgrajene izredno kvalitetne leče. Edino kar me je razočaralo je bil izrazit šum pri ISO 400.

Če ga primerjam s prejšnjim modelom je opaznih veliko novih in izboljšanih funkcij, žal pa te izboljšane funkcije stanejo, saj boste za novi aparat odšteli kar 239.900 SIT. Marsikatere kupce bo pogled na ceno hitro odvrnil od aparata, ampak je glede na kvaliteto izdelave ohišja, objektiva in ostalih stvari vreden svoje cene. Kupce pa bi opozoril na nov Nikonov model 8800, ki za 20 tisočakov več nudi kvalitetnejši objektiv s stabilizatorjem. Kočno odločitev pa prepuščam vam.