1. Opis

V letošnjem letu je Nikon na področju DSLR naredil veliko. Prvo kar nas je presenetilo je bil izid že na Slo-Foto.net predstavljenega modela d2x. Ne dolgo časa za tem, pa je Nikon najavil še dva nova modela. To sta bila D70s in najnižji v DSLR razredu D50. Pri modelu D70s je šlo zgolj za posodobitev že zelo uveljavljenega modela D70. Izboljšali so sam aparat in dodali nekaj novih funkcij. Vsem pa ta aparat zaradi nekoliko višje cene ni bil dostopen. Če je hotel Nikon obdržati stik v najnižjem cenovnem razredu DSLR, kjer so že bili modeli Canon EOS 350D, Olympus E-300 in Pentax ist*DS je bil prisiljen izdati nov model. To je Nikon tudi naredil in na trg je še pravočasno prišel nov model z oznako D50.

Pri DSLR aparatih nižjega razreda so začeli proizvajalci počasi zmanjševati velikost ohišij. To je bilo lepo vidno pri Canonu EOS 350D, kjer so se začeli uporabniki pritoževati nad velikostjo ohišja. Nekateri uporabniki so bili zadovoljni, drugi spet ne. Nikon ni ubral te poti in naredil ohišje, ki je primerno tudi za uporabnike z večjo roko. Samo ohišje je veliko 133 x 102x76 mm in tehta skupaj z baterijo okoli 650 g. Držalo na ohišju je dobro narejeno in je dovolj zaobljeno, da nam lepo sede v roko vendar je guma, ki obdaja držalo nekoliko slabša zaradi spolzkosti. Ne smemo pa pozabiti na samo zgradbo celotnega ohišja. Kljub temu, da je ohišje zgrajeno iz plastike, deluje zelo robustno.

Gumbov je nekoliko manj, kot smo vajeni pri ostalih DSLR aparatih, potrebno pa se je zavedati, da je aparat namenjen ljudem, ki komaj vstopajo v DSLR razred, saj je temu prilagojeno tudi število gumbov, ki jih pa vseeno ni premalo.

Na sprednji strani se nahajajo trije gumbi. Čisto spodaj je gumb, ki služi za premik med vrsto ostrenja. Načina sta dva (Auto fokus in manual fokus), nad njim je gumb s katerim odstranimo objektiv iz aparata, čisto zgoraj pa gumb za vklop ali izklop bliskavice. Izbiramo lahko tudi med vrstami bliskavice.

Na zgornji strani imamo na levi stran vrteči gumb. Na vrtečem gumbu je kar nekaj funkcij. Prvo najdemo že nam znane funkcije P, S, A in M. Poleg njih je še nekaj načinov slikanja, ki so najbolj optimalni za tisto vrsto slikanja (portretno slikanje, pokrajinsko slikanje, nočno slikanje, športno slikanje, marko, nočno slikanje in na koncu še popolna avtomatika). Čisto na desni strani pa najdemo še gumb za vklop ali izklop aparata, sprožilca in gumb za spreminjanje jakosti ekspozicije (od -5 do +5).

Na zadnji strani aparata pa se seveda nahaja največ gumbov za opravljanje. Zraven optičnega iskala je gumb za vklop ali izklop zaporednih posnetkov. Desno od optičnega iskala pa sta dva gumba. Prvi je za zaklenitev AF drugi pa je vrteči gumb s katerim spreminjamo zaslonko, čas… Malo nižje na levi strani LCD zaslona najdemo 5 gumbov. Prvi je za predogled slike. Pod njim so še gumbi za vstop v meni, spreminjanje ISO vrednosti, beline, zaklenitev posamezne slike in še zadnji gumb za potrditev neke funkcije, če smo le to spremenili. Poleg vseh teh gumbov je na desni strani še gumb za izbris fotografije in še zadnji je gumb s katerim se sprehajamo po meniju.

Kot sem že zgoraj zapisal je aparat namenjen uporabnikom, ki vstopajo v DSLR razred. Temu primerna je tudi zahtevnost aparata. Sam meni v aparatu je zaradi tega prilagojen in enostavnejši. Razdeljen na štiri dele. V prvem delu lahko spreminjamo vse kar je v zvezi že posneto sliko. Lahko zbrišemo sliko, vključimo prezentacijo in stiskamo fotografijo brez uporabe računalnika. V drugem delu lahko spreminjamo velikost slike, ISO, kvaliteto slike, belino in optimiziramo sliko. Tretji del pa je najobsežnejši. Tukaj imamo na voljo kar dvajset nastavitev. V zadnjem pa so zgolj še podrobnosti, ki ne vplivajo na sliko. Tukaj spreminjamo datum, uro, jakost LCD zaslona, video način, firmware verzijo in še bi lahko naštevali.

CCD tipalo je enake velikosti, kot smo ga vajeni pri vseh Nikonovih modelih. Ta meri 23.7 x 15.5 mm in je namreč pol manjši od velikosti filma, zato je crop faktor 1,5x, izdelovalec tipala pa je podjetje Sony. Na tipalu je 6.0 milijona efektivnih in 6.3 milijona točk. Kljub manjšemu številu točk, kot jih ima konkurenca je za povprečnega uporabnika D50 dovolj, saj namreč velikost slike znaša 3008 x 2000. Občutljivost tipala pa je od ISO 200 do ISO 1600. Kot večina tipal tudi ta uporablja RGB barvni filter.

Ob nakupu D50 dobimo v kit kompletu objektiv 18-55 mm F3.5 – F5.6 AF-S ED. Do sedaj smo bili navajeni, da so bili kit objektivi optično nekoliko slabši. Tukaj so pri Nikonu ubrali drugačno politiko in na trg dali optično kvalitetnejši objektiv od konkurence. Zgradba objektiva je enaka, kot pri konkurenci, ampak je objektiv nekoliko hitrejši pri fokusiranju. Že sam zapis ED nam pove, da objektiv vsebuje lečo ED, za boljšo kakovost posnetka. Na voljo pa imamo še super kit, kjer je zraven še 55-200 mm F4 – F5.6 AF-S ED objektiv. Poleg teh dveh objektivov pa nam Nikon ponuja še ogromno izbiro objektivov is svoje palete. Te so optično boljši in dražji od obeh objektivov, ki sta v kit kompletu. Najverjetneje bodo uporabniki pogledali tudi pa drugih znamkah objektivov. Tukaj mislim predvsem na Sigmo, ki bo manj zahtevnim uporabnikom D50 ponudila kvalitetne in cenejše objektive.

LCD zaslon na aparatu je povprečen in meri 2 palca in ima 130.000 točk. Kljub manjšemu številu točk so barve dobro prikazane. Večina proizvajalcev nam ponuja plastičen pokrov, ki ščiti LCD zaslon pred praskami. To sem pri modelu D50 malce pogrešal. Nimam pa pripomb glede optičnega iskala. Pogled vanj je dober in vsebuje vse potrebne informacije, ki jih potrebujete pri slikanju.

Avtomatsko ostrenje je Nikon Multi-CAM900 in je 5 točkovno. Sem bil pa izredno zadovoljen z AF v slabih svetlobnih pogojih. Sama dodatna luč, ki pomaga aparatu pri ostrenju v slabih svetlobnih pogojih je izredno močna. Primerja se lahko z močjo jakosti, ki jo ima eksterna bliskavica.

Bliskavica je dovolj močna za kakšno dosvetljevanje in za kakšen bližinski portret. Njena jakost naj bi po podatkih znašala 11m. Pohvaliti moram TTL delovanje bliskavice. Aparat dobro oceni razdaljo od predmeta in temu primerna je tudi moč bliskavice. Pri DSLR aparatih, pa imamo lahko včasih na aparatu tudi kak daljši tele-objektiv. Zardi daljšega objektiva, bi se morala bliskavica na aparatu dvigniti malce višje, da se na sliki ne bi videle sence. Pri modelu D50 pa je bliskavica dovolj visoko dvignjena, da se to ne bi smelo zgoditi. Imamo pa veliko vrst načinov bliskavice. Te so: Front curtain, Rear curtain, Red-Eye, Slow in Red-Eye Slow.

Baterija , ki jo uporablja D50 je Nikonova baterija Li-ion EN-EL3 7.4V 1400mAh. Trajanje baterije je bilo po našem testu bilo okrog 450 posnetkov. Polnilec ki ga dobite zraven paketa, napolni baterijo v zadovoljivem času. Nekoliko nerodna so vratca, ki pokrivajo baterijo. Potrebno je imeti malce večji noht, da lahko vzamete baterijo izza aparata. Vsem morebitnim novim kupcem priporočam nakup dodatne baterije, ki vam bo prišla prav.

Kartice ki jih uporablja Nikon D50 so SD. Zaradi večje velikosti od konkurenčnih aparatov bi lahko pri Nikonu uporabili tudi Compact Flash kartice. Vendar če pogledamo malce nazaj, lahko vidimo da so začeli proizvajalci uporabljati SD kartice namesto CF. Tudi nekateri dražji modeli DSLR jih imajo. Za hitrejši prenos iz aparata v računalnik pa skrbi vmesnik USB 2.0.

Preden je prišel D50 na prodajne police se je na veliko govorilo o kvaliteti slike . Na tujih forumih je nekdo kazal slike od D70s in D50. Slika od D50 naj bi bila po njegovem mnenju boljša. Sam D70s žal še nisem sprobal, zato bi težko govoril o boljši kakovosti slike na D50. Je pa to vsekakor možno, saj nam D50 v meniju ponuja veliko nastavitev, ki vplivajo na kakovost slike.

Kaj naj na koncu še dodam. Nikon D50 je resen konkurent v nižjem razredu DSLR. Ima sicer še nekaj malih napak, ki jih mogoče uporabniki sploh ne bodo opazili. Za ceno nekaj nad 200.000 skupaj z objektivom ponuja veliko. Treba pa se je zavedati, da je ob nakupu DSLR aparata potrebno kasneje dokupiti še veliko dodatne opreme. Tako da ob nakupu cenejšega DLSR dobro pomislite, če ne bi rajše vzeli hibridni aparat kot je Nikon 8800.