1. Opis

Konec lanskega leta nas je razveselila napoved novega fotoaparata C7070, naslednika uspešnega in priljubljenega Olympusa C5060. C7070 spada v najvišji kakovostni in cenovni razred Olympusovih kompaktov. Ker je izbor zmogljivih kompaktnih fotoaparatov s širokim kotom majhen, je vsaka konkurenca dobrodošla. Za ceno C7070 trenutno ni na voljo nobenega primerljivega aparata. Sicer je v tem razredu širokokotnikov še Nikon 8400, vendar je malo zmogljivejši in precej dražji.

Ohišje je v večji meri enako kot na predhodniku C5060. Spremenjen je grip, ki omogoča še bolj ergonomično držanje fotoaparata. V celoti je narejeno iz magnezijeve zlitine, na gripu pa je obdan še s profilirano gumo.Za fotografiranje je zelo premišljeno oblikovano, saj nudi zelo dober oprijem ne glede na velikost roke. S težo skoraj pol kilograma nam C7070 nudi dovolj dober občutek ter preprečuje prevelike premike pri proženju.

Na vrhu ohišja sta na desni strani LCD zaslona 2 gumba, katerima funkcijo lahko poljubno nastavimo, ter sprožilec in ob njem gumb za spreminjanje goriščne razdalje objektiva. Na levi strani sta še dva gumba za nastavljanje načina ostrenja in merjenja svetlobe. Proti zadnji strani leži okroglo kolo za izbiranje načina fotografiranja, pod njim pa gumb za vklop in izklop. Na zadnji strani pod njim najdemo »jog dial«, ki je zelo uporaben za hitro spreminjanje parametrov med fotografiranjem. Na straneh glavnega LCD zaslona leži 12 gumbov, s katerimi nastavljamo vse od kompenzacije osvetlitve, odjema moči bliskavice, AE lock, izbire pomnilniške kartice do upravljanja z meniji. Ti so sicer zapleteni in zahtevajo čas, da se nanje navadiš, omogočajo pa hitro nastavljanje, kar je ob fotografiranju dobrodošlo.

LCD zaslon je vrtljiv, kar je zelo uporabno. Informacije so dobro vidne tudi pri močni zunanji svetlobi. Če varčujemo z baterijo nam lahko pomaga tudi pomožni LCD zaslonček na zgornji strani aparata, na katerem so osnovnimei informacijame. Iskalo je nekoliko boljše kot pri večini ostalih aparatov. Ima tudi kolešček za korekcijo dioptrije. Še vedno pa je majhno in nenatančno in zaradi paralakse neuporabno pri motivih, ki so oddaljeni manj kot nekaj metrov.

Bliskavica je za kompakta zelo močna in zelo uporabna za doosvetljevanje in tudi polni se zadovoljivo hitro. Edina pomanjkljivost je, da zaradi bližine optične osi povzroča efekt rdečih oči, ki ga lahko odpravimo s funkcijo proti rdečim očem, ki pred glavnem bliskom sproži še nekaj predbliskov.

Objektiv je enak kot pri C5060 in tudi na C7070 zelo dobro opravlja svojo vlogo. V širokem kotu (27mm 35-ekvivalent) ima dokaj očitno sodčasto popačenje, ki pa do ozkega kota (110mm 35-ekvivalent) popolnoma izgine. Vinjetiranja nisem opazil na nobenem posnetku, kar potrjujejo tudi rezultati DxO analize, kromatska aberacija pa je žal spet visoka. To je problem, ki pesti veliko Olympusovih aparatov. Roko na srce, pa sem jo pri vseh posnetkih opazil le pri enem motivu. Razveseljivo je tudi, da zaslonka ne vpliva kaj dosti na ostrino slike. Še posebej pozitivno pa me je presenetila odsotnost uklona svetlobe pri F11 Uklon svetlobe namreč preprečuje kompaktnim fotoaparatom možnost bolj zaprtih zaslonk, saj zaradi majhnega tipala (in posledično zaradi krajših goriščnih razdalj) slika pri zaprtih zaslonkah zelo rada »zacveti«.

Na sliki ni videti nič vinjetiranja

Na sredini slike je ostrina zelo dobra.

Tudi na robu je ostrina še vedno zelo dobra. Boljša kot pri večini ostalih aparatov.

Kromatska aberacija, ki se mi je pojavila pri enem motivu. Večina bi jo pri normalni povečavi komaj opazila.

Kljub temu, da sem bil glede optične kvalitete objektiva zadovoljen, me je razočarala kvaliteta zgradbe objektiva, saj nima ohišja iz magnezijeve zlitine, temveč iz cenene plastike. Zaradi tega se lahko premika za kakšen milimeter, kar daje zelo nelagoden vtis. Če to že ne vpliva na kvaliteto slike, pa vsekakor zniža vrednost objektiva, saj si nihče ne želi, da bi odlomil objektiv . Ta pomanjklivost se pokaže predvsem ko je aparat vklopljen, saj se za nekaj centimetrov izvleče iz ohišja. Med tem, ko je aparat ugasnjen, pa je objektiv dobro zaščiten za kovinskim obročem. Kakorkoli že, lastnikom C7070 svetujem, da si omislijo obroč za filtre, ki bo zaščitil objektiv med uporabo in omogočil uporabo številnih kreativnih možnosti filtrov.

Pri makro fotografiranju imamo na voljo dve možnosti : makro in super makro (ostri od 3 cm ). Makro način je enak kot pri večini ostalih aparatov, super makro pa se mi zdi le pogojno uporaben. Onemogočena je namreč uporaba bliskavice in spreminjanja goriščne razdalje. Pri obeh makro načinih deluje samodejno ostrenje žal le pri zelo dobrih svetlobnih pogojih.

Kvaliteta slike je zelo dobra, kar sem tudi pričakoval glede na rezultate C5060. CCD tipalo je ostalo iste velikosti kot pri predhodniku (1/1,8”), povečali pa so ločljivost. Tipalo v C7070 ima tako 7 miljonov točk in ne več 5. Meni osebno se zdi takšno povečevanje nepotrebno, saj zmogljivost tipala le redko izkoristimo. Tako bi raje videl, da ostane ločljivost 5 milijonov z izboljšanimi algoritmi za odpravo šuma. Na srečo pa šum še vedno ostaja v dopustnih mejah in tudi sam na šum ne gledam kot na neko veliko pomanjkljivost. Slika brez šuma nam prihrani delo za računalnikom. Pri ISO 80 je šuma malo, pri ISO 100 že precej več, ISO 200 je, kar se šuma tiče, praktično enak, pri ISO 400 pa spet naletimo na precejšnje povečanje šuma. Olympus C7070 ima kljub vsemu še vedno manj šuma kot ostali aparati v tem cenovnem razredu (Sony V3, Canon G6 …). Zanimivo pa je, da se pri ekspozicijah dolgih od 1/15s pa do nekaj sekund situacija obrne. Pri istem motivu sem tako imel najmanj šuma pri ISO 200, malo več pri ISO 400, še več pri ISO 100 in največ pri ISO 80. Funkcija za odpravljanje šuma (NR) za malenkost izboljša sliko. Ob odstranitvi šuma jo nato še dodatno programsko izostri.

Avtomatska nastavitev ravnotežja beline dobro deluje, vendar pa pogosto nastavi za nianso toplejše barve. Sam v tem ne vidim pomanjkljivosti, saj takšne barve sliko pogosto naredijo bolj všečno.Poleg avtomatskega načina pa imamo na voljo še nekaj »scenskih« načinov. Če si zaželimo ročnega nadzora imamo na voljo možnosti, kot jih lahko opazimo pri DSLRjih!

Kdor ve kaj mu lahko C7070 ponudi, ne bo razočaran nad kvaliteto slike, ki je zame najpomembnejša.

Zmogljivost aparata se pokaže pri hitrosti. Zamik sprožilca je zelo kratek ostrenje pa je hitro. To je hibridno, saj uporablja pasivno tehniko in TTL merjenje. Pomanjkljivost, ki me je razočarala na testu, je nenatančnost ostrenja, še posebej v slabih svetlobnih pogojih. Spreminjanje goriščne razdalje je počasno in glasno, vendar pa nudi fotografu dober nadzor. Na voljo imamo tudi ročno ostrenje, pri katerem se na sredini LCD zaslončka pojavi povečana slika, ki nam omogoči večjo natančnost. Nabor funkcij je velik in fotografu omogoča številne možnosti. Manjka pa popolnoma avtomatski način, kar kaže na usmerjenost aparata k bolj zahtevnim kupcem. Zelo dobra lastnost fotoaparata je velika avtonomija. Li-Ionske baterije kar noče in noče zmanjkati. Po grobi oceni zlahka zmore cel dan fotografiranja. Slaba stran velike kapacitete je dolg čas polnjenja.

Čeprav sem pri nekaterih lastnostih fotoaparata pričakoval več, me Olympus C7070 ni razočaral. Za ta denar trenutno nudi veliko in predstavlja dobro orodje za fotografa. Navsezadnje v kompletu dobimo tudi uporaben program Olympus Master, ki med drugim omogoča učinkovito in preprosto urejevanje RAW datotek.