Izbira fotoaparata - objektiv

Vsi digitalni fotoaparati razen zrcalnorefleksnih variant imajo vgrajene dobre objektive z variatorjem, ki omogoča v večini primerov najmanj 3-kratno povečavo slike. Naj takoj povem, da govorimo le o optičnem zoomu, digitalni je le manipulacija s pikami. Vrsta objektiva je tretja ključna postavka pri izboru, če poleg števila pik kot prvo štejemo ceno.

Ravno pri oceni objektiva je odločitev najbolj prepuščena uporabniku. Mnenja ga na tem področju puščajo na cedilu, ker je težko brez primerjave in kupa poskusov ocenit kakovost objektiva. Po drugi strani pa je optika digitalnih fotoaparatov še vedno tako dobra, da razen običajnih aberacij ne vpliva na končno ločljivost slike. Seveda če ne štejemo, da ima objektiv svoje značilnosti, ki so podvržene fizikalnim zakonom. Globinska ostrina in razpršitev svetlobe na zelo zaprti zaslonki sta pač neizogibni lastnosti optike.

Običajni potrošniški fotoaparati imajo 3-4 kratni zoom s sorazmerno dobro optiko. Če se pojavi v poceni fotoaparatu zoom s širokim razponom zooma, ja dobro pregledat teste in poskusne slike, da ne bomo kasneje razočarani nad neostrino in aberacijami. Napake so vidne tudi pri profesionalnih fotoaparatih, ki imajo večji razpon zooma. Meja povečave, kjer se pojavijo očitne napake, je odvisna od več faktorjev, iz primerjav pa lahko rečemo, da se vidne napake začnejo pojavljati pri razponih, večjih od 1:5.

Če se nameravamo ukvarjati z makro-fotografijo, najprej preverimo, kako se obnaša fotoaparat pri povečavah. Nekateri fotoaparati omogočajo povečave do razmerja 1:1

Digitalni fotoaparati omogočajo precejšnje povečave. Pri snemanju moramo samo preklopiti optiko na makro področje. Pri tem naj bo vodilo, da nam približevanje objektu na nekaj centimetrov ne bo kaj prida koristilo, saj bo objektiv zasenčil objekt, ali pa jo bo ta enostavno odkuril, če je po naključju živo bitje. Boljša rešitev bo objektiv z dolgo goriščnico in makro ostrenjem v najožjem slikovnem kotu. Na primer, boljši fotoaparati imajo zoom 28-200 mm z makro območjem pri 180-200 milimetrih.

Manjši razpon zooma nas omejuje. Odločiti se moramo med ceno, kvaliteto in razponom goriščnice. Dobri fotoaparati s spremenjlivo goriščnico imajo večinoma razpon goriščnice 28-200 mm. Ta razpon omogoča fotografijo brez omejitev, vendar so dobri objektivi s takim razponom sorazmerno dragi. Zelo dobra serija takih fotoaparatov z oznako Pro je prišla na trg leta 2004. Z 8 MP Sonyjevim senzorjem in dobrimi objektivi opremljeni fotoaparati so za nek krajši čas postali orodje profesionalcev. Zgornja slika je izrez slike, posnete s tako kamero. Ogromno pik, ostrina slike je dobra, aberacija je vidna.

Za običajne slike ne potrebujemo posebnega objektiva. Tako sliko bo posnel vsak objektiv, je pa res, da se bodo pri optiki slabše kvalitete videle napake. Tale slika je bila posneta z dolgo goriščnico. Ožji slikovni kot omogoča dobro perspektivo, vendar pogosto potrebujemo pri fotografiranju tudi širok zorni kot objektiva. Vsega ne moremo imeti naenkrat. Pri zrcalnorefleksnem fotoaparatu lahko objektiv zamenjamo, tu pa se moramo pravočasno odločiti, kaj rabimi - kvaliteto ali velik razpon zooma.

Lahko bi rekli, da pri izbiri objektiva za zrcalnorefleksno kamero ne bo problema, vendar ne pozabimo na dejstvo, da večina senzorjev še vedno nima dimenzije Leica formata. To pomeni, da moramo upoštevati faktor povečave, ki se giblje okoli 1,2 do 1,9. Normalni objektiv z goriščnico 50 mm bo pri faktorju 1,7 postal 85 milimetrski objektiv. To nas lahko zavede, če smo vajeni teh goriščnic.

V nočni sliki sliki Ljubljanice je zmanjkalo prostora. 28 milimetrski objektiv je pri faktorju 1,7 (Sigma D9) postal normalni objektiv s 50-milimetrsko goriščnico.

Naslednja stran: Priročnost in hitrost fotoaparata