1. Opis
Pred slabim letom je v Slovenijo prišel prvi Olmypusev DSLR nižjega razreda. Njegova oznaka je bila E-300. Aparat je bil na prvi pogled nekaj posebnega, pomislil sem, da gre za »kompaktni fotoaparat«. Pri Olympusu so se namreč hoteli izogniti izbokline na samem vrhu in s tem dosegli, da je bil aparat posledično manjši, vendar pa zato nekoliko širši. Ta sistem je s časom prinesel kar nekaj težav. Ob pritisku na sprožilec se je aparat zatresel nekoliko bolj (zaradi drugače vpetega zrcala), kot ostale DSLR kamere. Ni trajalo dolgo, ko je na trg prišel nov model z oznako Olympus E-500. Ta sedaj na prvi pogled deluje, kot prava zrcalno refleksna kamera in tudi sistem padanja svetlobe na tipalo je enak, kot ga imajo ostale zrcalno refleksne kamere. Torej lahko iz tega sklepamo, da se prejšnji sistem padanja svetlobe na tipalo ni izkazal, kot so sprva pričakovali pri Olympusu. Poleg te spremembe je aparat doživel še nekaj novih izboljšanih funkcij, vendar več o tem v nadaljevanju.
Pri DSLR kamerah nižjega razreda smo vajeni, da proizvajalci poskušajo veliko privrčevati pri sami velikosti, teži in izdelavi ohišja. Pri Olympusu pa so se na srečo tokrat odločili drugače. Držalo aparata je po mojem mnenju narejeno najboljše pri DSLR kamerah nižjega razreda. Oprijem je dober in guma na držalu prav tako. Tudi ljudje, ki imajo večjo roko, ne bodo imeli problema pri rokovanju z njim. Seveda je aparat zaradi boljšega oprijema tudi nekoliko večji. Aparat namreč meri 130 x 95 x 66 mm in tehta skupaj z baterijo zgolj 479g. To Olympusa E-500 uvršča med najlažje DSLR na tržišču. Ne glede na to, da je ohišje aparata plastično je kakovost plastike na višjem nivoju, kot pri Canonu.
Na internetu je bilo zaslediti nezadovoljstvo uporabnikov E-300, ki so se pritoževali nad razporeditev gumbov. Ko sem primerjal razporeditev gumbov na E-300 in E-500 lahko rečem, da so tudi to pri Olympusu popravili. Razporeditev gumbov je močno spremenjena, kot smo jo bili vajeni pri E-300.
Na zgornji strani aparata se nahaja 5 različnih gumbov. Prvi je sprožilec, za sprožilcem je gumb za spreminjanje ekspozicije ( Od -5 EV do +5EV po korakih 1/3), potem sledi gumb za vklop in izklop aparata ter dva vrteča gumba. Na prvem vrtečem gumbu so različne nastavitve slikanja. Najdemo že znane funkcije M, S, A, P in 7 avtomatskih nastavitev. Izberemo lahko popolno avtomatiko in 6 funkcij, ki so optimizirane za določeno vrsto slikanja (športno slikanje, portrtno slikanje, makro, nočno slikanje...). Posebno rad bi poudaril možnost uporabe različnih scen. Teh je namreč kar 15 in vsaka izmed njih je razložena v angleškem jeziku. Še zadnji vrteči gumb pa ima veliko uporabnih vrednosti saj z njim spreminjamo ISO vrednosti, čas, zaslonko...
Na zadnji strani pa se nahaja kar 15 gumbov.
- Če začnem od zgoraj je pri optičnemu iskalu gumb za spreminjanje dioptrije iskala.
- Potem sledijo na levi strani aparata 5 gumbov (gumb za aktiviranje bliskavice, gumb za predogled slik, gumb za brisanje slik, gumb s kateri pridemo v meni in še zadnji je gumb INFO)
- na desni strani od LCD zaslona pa so še sledeči gumbi:
- gumba za zaklenitev AF in svetlobe
- gumb za vklop samosprožilca in sekvenčenga slikanja
- gumb za izbiranje treh AF točk
- 5 gumbov za premikanje po meniju.
Vsak izmed teh gumbov pa ima še eno dodatno funkcijo. Z njimi lahko spreminjamo belino, ISO vrednosti, AF in merjenja svetlobe.
Meni je v E-500 razdeljen na 5 kategorij in je zelo obsežen. Nastavitev v menijev je po mojem mnenju mnogo preveč, temu primerna pa so tudi navodila, ki so zelo obširna a je na srečo je v njih vse obrazloženo. Novost pa je, da ob nakupu aparata dobite DVD zgoščenko, na kateri je predstavitev aparata. Sprašujem pa se, zakaj so dali toliko različnih funkcij v meni? Če ne drugega je aparat namenjen ljudem, ki bodo šele vstopili v DSLR razred. Za nekatere bo to sploh prvi digitalni fotoaparat. Na srečo pa je v meniju »my mode« meni, ki shrani vaše nastavitve. Tako boste lahko priklicali vaše nastavitve, če bo kdo po nesreči spremenil vaše priljubljene nastavitve.
CCD tipalo , ki ga uporablja E-500 je enako, zelo podobno kot smo ga bili vajeni pri E-300. Tipalo je v velikosti 4/3 (18.00 x 13.50 mm) in ima 8 efektivih in 8.9 točk na tipalu. Največja ločljivost znaša 3264 x 2448. Možnost imamo pa še naslednje ločljivosti: 3200 x 2400, 2560 x 1920, 1600 x 1200, 1280 x 960, 1024 x 768 in 640 x 480. Izdelovalec tipala je Kodak in tipalo uporablja RGB barvni filter. ISO vrednosti so sledeče: 100, 125, 160, 200, 250, 320, 400, 500, 640, 800, 1000, 1250, 1600. Pri vrednosti ISO 1600 ima aparat kar nekaj šuma. Tega je vseeno manj, kot ga je imel E-300, vendar ga je še vedno veliko več, kot ga ima Canon 350D.
Olympus nam v njihovi ponudbi ponuja dva objektiva. To sta 14-45 mm F3.5 – F5.6 in 40-150 mm F3.5 – F4.5. Enaka objektiva smo srečali tudi že pri E-300. Torej kakovost le-teh ostaja enaka. Objektiv 14-45 je na ravni Canonovega 18-55 po kakovosti izdelave in po kakovosti slike. Poleg teh dveh objektivov ima Sigma še svoje 4 modele za Olympus: 18-50 mm F3.5 - F5.6, 18-125 mm F3.5 - F5.6 in 55-200 mm F3.5 - F5.6. Seveda pa imajo uporabniki na voljo še nekaj dražjih objektivov, ki jih uporabljajo uporabniki višjega razreda E-1. V kratkem pa bodo prišli v Slovenijo še trije objektivi, ki so namenjeni E-500.
Do sedaj smo bili vajeni LCD zaslonov v velikosti 1.8 in 2.0 palca. Prva nas je presenetila Minolta, ki je v svoj prvi DSLR vgradila kar 2.5 palčni LCD zaslon. Kot drugi proizvajalec je to naredil tudi Olympus. Tako, da je LCD zaslon je velik in pregleden. Ima namreč kar 215.000 točk in slika na njem je jasna in barve so pravilno prikazane. Temu gre predpisati tehnologiji »Hyper Crystal«. S to tehnologijo pa smo se seznanili tudi že pri prejšnjem modelu E-300. In še nekje sta si aparata podobna. Tudi novi E-500 nima dodatnega informacijskega LCD zaslona. Nekatere bo to motile, vendar pa nam že osnovni LCD pokaže vse podatke, ki jih želimo videti. Ob pritisku na tipko INFO nam pokaže še nekaj informacij več.
Vrsta avtomatskega ostrenja je TTL, ki je tri točkovno. Te tri točke si lahko nastavimo sami ali nastavimo, da nam jih aparata samodejno izbira. Če nastavimo na samodejno v okularju vidimo katere je aparat izbral. To lahko tako vidimo, da se nam posveti rdeča luč. Poleg AF lahko uporabljamo tudi MF, ki ga je potrebno najprej omogočiti, šele nato lahko preko obroča na objektivu ostrimo predmet. Pri slabih svetlobnih pogojih nam pri fokusiranju pomaga sama bliskavica, ki zna hitro porabiti veliko energije. Hitrost AF v slabih svetlobnih pogojih je na nivoju E-300. Torej po kvaliteti AF Olympus ne spada med najboljše. Vendar pa je še vedno zadovoljivo dober.
Zraven paketa je priložena Olympuseva baterija BLM-1, katera ima 1500 mAh in zdrži okoli 400 posnetkov. Poleg se nahaja polnilec, ki napolni baterijo v dveh urah. Je pa polnilec prenovljen, tanši in nekoliko manjši, kot smo ga bili vajeni pri modelu E-300.
Tokrat so nam omogočili uporabe dveh kartic. Prva nam je zelo znana Compact Flash I/II in druga je XD, ki jo najdemo v ostalih Olympusevih izdelkih. Že prejšnji model E-300 je imel za prenos podatkov podporo USB 1.1 in tako je tudi pri E-500. Torej bo prenašanje iz aparata na računalnik postalo zamudno delo. Vseeno pa gre pohvaliti hiter zapis podatkov na kartico. Aparat je namreč potreboval okoli 4 sekunde, da je zapisal TIFF datoteko na kartico (23,4 Mb). Torej vam ob nakupu priporočam kartico z vsaj 40x hitrostjo, da boste izkoristili hitrost, ki vam jo E-500 ponuja.
Žal zaradi slabega vremena ne morem povedati kaj veliko o kvaliteti slike. Že na samih testnih slikah jo boste lahko sami ocenili (vse slike so bile posnete z objektivom 14-45mm). Slika se lahko brez problemov primerja z Nikonom D50. Izpis barv je dober. Edino kar bo nekatere motilo, je večja prisotnost šuma pri višjih ISO vrednostih. Ta problem pa ima Olympus že od njihovega prvega modela E-1.
Kljub nekaterim pomankljivostim se mi zdi, da je sedaj Olympus bližje konkurenci, kot je bil prej z modelom E-300. Še bolj privlačna pa je njegova cena. Skupaj z obema objektivoma boste za aparat odšteli 214.900 SIT.
2. Primerki
