Tokrat sem se spravil testirati zelo ozko specializiran fiksni objektiv. Najbolj se izkaže v portretni in modni fotografiji in to zaradi možnosti izjemne izolacije fotomodela z globinsko ostrino ter izredno mehkim, lahko bi rekel že kar kremastim bokehom. Bokeh (izgovori se boke) označuje območje izven fokusa, se pravi neostrino. Lahko bi celo rekli, da označuje kvaliteto neostrine. Za marsikoga je ta enako, če ne še celo bolj pomembna od same ostrine. No, ta objektiv je na obeh področjih prvovrsten.
Naj že takoj poudarim, da to ni tipičen test s kupom (za marsikoga) nezanimivih izrezov arhitekture, test chartov itd. Tudi primerki bodo že obdelani, tako da boste lahko videli, kakšne končne rezultate daje. Seveda bo vmes tudi kakšen 100%, neobdelan izrez. Za vse »pipetkarje«:D. Netipičen test netipičnega objektiva torej.
Ampak ker brez kratke predstavitve seveda ne gre, vam ga bom na hitro opisal (točne specifikacije se pa tako ali tako nahajajo na naslednji strani). Gre za zajeten, dober kilogram (1025g) težak objektiv, ki v premer meri več kot v dolžino. Dolžina se med ostrenjem spreminja. Pri ostrenju na majhnih razdaljah (torej pri vseh testnih primerkih), se podaljša za dober centimeter. Velikost filtra je presenetljivo majhna, le 72 mm. Zgradba objektiva je izjemna, zelo robustna, objektiv je odporen proti vlagi in prahu. Torej gre za pravo »L« zgradbo. Sončna zaslonka je seveda priložena. Za ostrenje skrbi USM motorček, ki je zelo tih, samo ostrenje pa ni tako hitro, kot smo navajeni od ostalih objektivov, gnanih s tem tipom AF motorčka. Teža leč naredi svoje, hitrost ostrenja je povprečna, ampak vseeno malo hitrejša, kot sem pričakoval glede na mnenje nekaterih uporabnikov. Glede na starejši mark I model 85 1.2L, je tudi približno 1.8 krat hitrejše. Za portretno in modno fotografijo je vsekakor dovolj hiter in kar je še pomembnejše, ostrenje je izredno natančno, kar je sploh izrednega pomena pri delu z objektivom, s tako zastrašujoče veliko zaslonko. Kot zanimivost bi omenil še elektronsko ročno ostrenje, lahko bi rekli kar »focus by wire«. Torej fotografiranje tako imenovanih min dof portretov ne predstavlja več nikakršnega problema. Za izurjene seveda. Sam na tak način zajemam motive, že odkar sem prestopil na DSLR, s tem objektivom pa še toliko bolj. Testiral sem z dvema fotoaparatoma, Canon 350D in Canon 1Ds mkII. S slednjim je zajemanje motivov z minimalno globinsko ostrino še lažje, saj ima pač veliko bolj dovršen, profesionalni sistem ostrenja. In seveda, ker je ob enakem kadriranju globinske ostrine na FF fotoaparatu manj (zaradi manjše razdalje do subjekta). Barve so izredno zasičene. Sam rajši vedno fotografiram v RAW načinu in za obdelavo in konvertiranje uporabljam program Rawshooter. V primerjavi z manjšim bratom 85 1.8, ki ga sicer redno uporabljam, se barve, pri dodajanju kontrasta, opazno hitreje jačajo. Naj poudarim, da ima tudi že 85 1.8 lepo zasičene barve. Ta podatek bo zagotovo zanimiv za vse tiste, ki se neradi preveč ubadate z obdelavo fotografij, oziroma za tiste, ki (občasno) fotografirajo na film. Že pri čisto odprti zaslonki je ostrina zelo dobra, od vrednosti f1.6 naprej, pa dobesedno reže. In to nekje do f3.5, več pa zaslonke sploh nikoli nisem zapiral. Za konec bi se še vrnil k bokehu, kateri je, kot je bilo že povedano, izreden. Je posledica odlične optične zgradbe ter velike maksimalne zaslonke, poleg tega pa je zaslonka popolnoma okrogla do vrednosti f2.5.
Na kratko povedano; gre za izjemen, a ozko specializiran objektiv, ki je zaradi svoje visoke cene dosegljiv le redkim. Maksimalno vrednost zaslonke f1.2 se pač drago plača, še posebej zato, ker je konkurenca ne ponuja. Ostrina je odlična, tako kot tudi kontrast oziroma razmerje med obema in tudi barve so lepo zasičene. Ostrenje je izredno tiho in zanesljivo, a tudi zelo povprečno, kar se hitrosti tiče. Zgradba je odlična. Med slabosti pa bi lahko, poleg cene in hitrosti ostrenja, dodal še težo, ki pa glede na zaslonko sploh ni tako zelo velika. Če jo na primer primerjamo z zoom objektivom, ki pokriva enako goriščnico in ima veliko svetlobno jakost (kar je relativno, glede na to da je med f1.2 in f2.8 za kar 2.5 zaslonke razlike), potem vidimo, da je na primer Canon EF 70-200 2.8 za približno 30% težji.
Za izposojo objektiva se zahvaljujemo podjetju Biring d.o.o.
2. Specifikacije
Proizvajalec
Canon
Bajonet
Canon EF 85mm f/1.2L II USM
Gorišcna razdalja
85 mm
Max. zaslonka
F1.2
Min. zaslonka
F16
Premer
91.5 mm
Višina
84 mm
Teža
1025 g
Velikost filtra
72 mm
Leče / Skupina
8/7
Vidni kot
28°
Najbližja razdalja ostrenja
95 cm
3. Primerki
Primerke sem razdelil v tri podsekcije. Ostrina, bokeh in portreti. Pri vsakem so dopisani EXIF podatki. Večina primerkov je posnetih na vrednostih zaslonke f1.2-f1.8. Višjih vrednosti skoraj nisem testiral, ker to ni namen tega objektiva. Kdor fotografira pri manjših zaslonkah od f1.8, naj si raje omisli več kot pet krat cenejši Canon 85 1.8, kateri naj bi bil praktično enako oster v razponu f2-f4.5, pri manjših zaslonkah (studijska fotografija) pa še celo ostrejši. Poleg tega je veliko lažji in kompaktnejši. Ta test je bil torej namenjen področjem na katerih ta objektiv prednjači pred konkurenco: veliki svetlobni moči, odličnemu bokehu in majhni globinski ostrini. Pri manjših zaslonkah pa žal nič od tega ne pride do izraza.
Ostrina:
350D, f1.2, 1/2000, ISO 100 + 1 zaslonka v Rawshooterju
Bokeh:
Bi verjeli, da je bilo približno 30 cm za njim parkirano kolo?
350D, f1.2, 1/640, ISO 100
350D, f1.2, 1/640, ISO 100
350D, f1.2, 1/200, ISO 100 - kremasti bokeh
Portreti:
Canon EOS 350D, f2.5, 1/640, ISO 800
Canon EOS 350D, f1.2, 1/2000, ISO 800
,
Canon EOS 350D, f1.2, 1/1600, ISO 800
Canon EOS 350D, f1.2, 1/2000, ISO 800
Canon EOS 350D, f1.2, 1/3200, ISO 800
Kontrasti in barve so nespremenjeni, barve so dejansko tako zasičene
350D, f1.2, 1/160, ISO 200
350D, f1.8, 1/1000, ISO 100
Canon EOS-1Ds Mark II, f1.6, 1/320, ISO 100 Kontrasti in barve so nespremenjeni, barve so dejansko tako zasicene