Kako se je lotiti? Bo, pojma nimam. Zacel bom pisati, kje bom pa koncal resnicno ne vem. Seveda, z obilico slovnicnih napak, neprimerno rabo besednih zvez, napacno postavljenimi vejicami in vsem ostalim, kar pritice pisanju ob poznih vecernih urah. Kakšen fotoaparat rabim, ce ga sploh rabim, kateri film naj izberem ob tej-in-tej priložnosti, barvno ali CB, kdaj sem dovolj star/a za prvi spolni odnos (Lucifix mi je svetoval, da razglabljanje na to temo raje opustim in se posvetim zgolj napotkom v zvezi s fotografijo J)& Verjamem, da bi marsikdo znal na ta vprašanja odgovoriti precej bolje kot moja malenkost. Sicer pa naj kar izvoli. Torej!
KDAJ?
Začnimo na začetku. Beseda fotografija izvira iz grščine - FOTO(svetloba) in GRAFIJA(pisanje). Besedo je leta 1839 prvič uporabil gospod Sir John Frederick William. Kdo je bil in kaj je počel, lahko najdete na internetu, prav tako pa tudi vse njegove predhodnike, sodobnike in ostale entuziaste ki so nam omogočili vse to veselje. Gre torej za nekakšen zapis slike na s svetlobno emulzijo prevlečen material, recimo blago, steklo ( pionir takšnega postopka je bil slovenec Janez Puhar), papir itd. Gre torej za kemični process. Seveda pa je sama ideja igranja s svetlobo in sliko precej starejša. O njej je razglabljal 300 let p.n.š. filozof Aristoteles, poznana pa je tudi skica in “navodila za uporabo” Leonarda da Vincija iz leta 1519. Gre za pripravico “camero obscuro”, kar v latinščini pomeni dobesedno “temna soba”, da se bodo slavisti še malo zgražali - “dark room”. Stvar je ogromna, saj so jo navadno realizirali v za ta namen posebej postavljenih stavbah oziroma nekakšnih paviljonih z zelo natančno izvrtano luknjico. Skozi to luknjico pada svetloba in na nasprotni strani oziroma steni projecira invertno sliko. To je ljudem svoje čase prinašalo neizmerno veselje in čudenje fizičnim zakonom. Kasneje so izdelali tudi prenosno varianto camere obscure, ki je bila seveda precej manjša in bolj praktična, služila pa je seveda bolj zabavi kot znanstvenemu delu oziroma umetniškem izražanju. Postopoma so tej škatljici dodali optiko in jo opremili z magazinom za prej omenjeni svetlobno občutljiv material. Rodil se sodobni fotoaparat.
