
Kaktusi in Digitalna fotografija 2.del
Objavljeno: 16 Oct 2008
Kaktusi in digitalna fotografija
KAKTUSI IN DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Digitalna
fotografija - 1.del
Na koncu morda še par besed o del u
s tako kamero. Govoril bom predvsem o fotografiranju kaktusov z kamero Agfa
ePhoto 1680. Ta ima vgrajen zoom objektiv 14-42 mm, kar ustreza klasičnem
objektivu z goriščnico pribliµno 38-114 mm. Naprava ima tudi 2 kratni
digitalni zoom, vendar je to le dobra
potegavščina, saj potem deluje z dvakrat nijo ločljivostjo, to pa lahko
naredimo tudi s povečavo in izrezom posnetka na računalniku. Kot e prej
omenjeno se slika, ki jo posnamemo, tekoče vidi na LCD zaslonu, vendar je
videti dosti boljša kot je potem
povečan posnetek. Na tako majhnem zaslonu je zelo teko natančno oceniti
ostrinsko globino in je za dober posnetek potrebno kar nekaj prakse, predvsem pa
ustrezna nastavitev zoom objektiva v običajen ali makro poloaj. Senzor ima občutljivost
priblino 100
ASA. Barve na posnetku so sprva videti bolj alostne, vendar jih pri
fotografiji katusov lahko popravljamo z uporabo bliskavice ali z uporabo
polarizacijskega filtra, ki osvei zelenilo in modrine. Po primerjavi poprečnega
dia-posnetka brez uporabe filtrov
in bliskavice v rastlinjaku z digitalnim posnetkom ugotovimo, da ni velike
razlike med obema. Z nastavitvijo makro lahko fotografiramo e na razdalji 10
cm, vendar je za fotografiranje manjših kaktusov kvalitetna predleča z
nekajkratno povečavo zelo dober
nakup. Posnetki proti svetlobi so zanič, vendar tudi s klasičnim fotoaparatom
proti svetlobi brez posebnih filtrov film ni drugega kot siv zmazek s kakšno
svetlo liso. V naravi so lahko posnetki s polarizacijskim filtrom zelo lepi,
vendar se tu e pozna
nezadostna ločljivost in pomanjkanje barv.
Navsezadnje sem izdelal nekaj fotografij z različnimi
nastavitvami kamere in jih nekatere obdelal. Pokazala se je še ena zanimivost,
namreč da oko ne loči razlike med visoko in srednjo kvali teto
slike JPEG formata. Fotografiran je Astrophytum Capricorne.
|
Barvna brez
bliskavice 960 * 1280 točk, velikost datoteke 895 Kb 1/60 sekund, fokus
38 mm

|
črnobela, 1200 * 1600 točk, 1432 Kb 1/30 sekund,
fokus 38 mm

|
|
Barvna brez bliskavice 1 200
* 1600 točk, 1432 Kb 1/60 sekund, fokus 38 mm

|
Barvna z bliskavico 1200 * 1600 točk, 1432 Kb 1/60
sekund, fokus 38 mm
|
|
Nato pa sem se malo poigral še s
povečevanjem slike z ukazom 'Resample' z barvno
fotografijo z bliskavico 1200 * 1600 točk, 1432 Kb 1/60
sekund, fokus 38 mm |
|
Torej cela fotografija

|
2 x
 |
|
4 x

|
8 x

|
|
16 x
|
32 x
|
|
In na koncu še zadnja, 32 x povečana
fotografija, kjer se vidi zrnatost posnete slike brez interpoliranja
vmesnih točk pri povečevanju slike. Ukaz 'resample' torej zelo uspešno
interpolira vmesne točke, tako da lahko sliko raztezamo do velikih povečav,
ne da bi se videl raster slike. |
 |
Kakšne pa so razlike med amaterskimi in profesionalnimi
kamerami? Prvič seveda v kakovosti vseh komponent, predvsem optike, dosti večje
pa so tudi same zmogljivosti teh kamer, od ločljivosti pa do kapacitete
posameznih delov aparata. Profesionalke imajo res dobro optiko, optično iskalo,
občutljivost senzorjev 80 - 200 ASA, dosti več monosti pri nastavitvah časov
in drugih parametrov in shranjujejo slike na spominsko kartico ali magnetni disk
s kapaciteto 300 Mb ,
kar je toliko kot nekaj leti disk najboljšega osebnega računalnika. Boljši
digitalni fotoaparati trenutno posnamejo 3600×4500 točk. Amaterske, pa tudi večina
profesionalnih kamer še vedno shranjuje slike v tako imenovanem JPEG formatu,
ki maksimalno oklesti
podatke o barvah. Kaj to pomeni za kakovost slike? Da pri enaki ločljivosti
slike izgublja podatke o barvah. Razlika se vidi največ na temnejših delih
slik in na prehodih temno-svetlo, vendar to ni samo posebnost tega formata,
ampak enako kot pri navadnih
skenerjih tudi značilnost senzorja. Pri nekajkratni povečavi opazimo na takih
prehodih oster temen rob, slika pa nima take globine kot klasična. Pri
digitalni opremi se pojavlja tudi goljufanje kupcev z navideznimi
karakteristikami in to pri amaterski tehniki
precej bolj kot pri profesionalni. Karakteristika digitalne slike je odvisna od
števila zajetih barv in od dejanske ločljivosti. Nekateri aparati imajo
programe, ki delujejo s senzorji z nizko ločljivostjo, v ozadju pa poseben
program izračuna vmesne
točke, čemer rečejo interpoliranje točk. To enostavno pomeni, da si računalniški
program v zajeti sliki izmisli vsako četrto ali peto točko. Tako imamo
digitalne kamere z optično ločljivostjo 1280×960 točk, ki interpolirajo
sliko na 1600×1200 točk e v kameri,
digitalni projektorji interpolirajo sliko iz 800 DPI na 1200 DPI, skenerji pa
interpolirajo vmesne točke iz 600 kar na 9600 DPI. Pri tem je razen v primeru
projektorjev kupec krepko nategnjen, saj dejanske optične ločljivosti za
ceneno robo ne navaja
noben izdelovalec. Vprašanje je, če ni tudi tiskanje 60 točk/mm s brizgalniki
navadna potegavščina, čeprav je res, da iz najnovejših ink-jet tiskalnikov
dobimo čudovite slike.
Digitalni fotoaparati so torej v tem času namenjeni predvsem Internetu in
tistim, ki za delo potrebujejo digitalno sliko. Poleg teh se pojavljajo tudi
amaterji, ki skušajo svoje nepregledne zbirke klasičnih posnetkov urediti v
digitalne albume, kar je z računalnikom zelo enostavno. če moramo vse
komponente šele kupiti, je za izdel avo
navadnih slik zadeva zaenkrat še predraga. Za tiste, ki e imamo računalnik,
barvni tiskalnik in kamero, pa tisk fotografij ni večji strošek kot klasična
fotografija.
Bolj zahtevni fotografi bodo več našli
na straneh Digital
Photography
Zadnjič
posodobljeno 05. avgust 2002
|
|