1. Opis
:mju mini je najmanjši Olympusov aparat. Nekaj tednov po lansiranju aparata na trg, je ta že požel zlato DIWA nagrado za dizajn. Ko sem ga dobil v roke se mi je zdel bolj podoben stilskemu vžigalniku kot pa fotoaparatu tako, da me je velikost res presenetila. Ker spada v razred ultra kompaktnih kamer je konkurent Pentaxovem optiu S5, Canonovem ixusu i5 ter Sonyjevim aparatom serije T in L. Ker je fotoaparat manjši od marsikaterega mobilnega telefona, ne predstavlja nobene dodatne obremenitve pri stalnem nošenju v žepu.
Ohišje meri 99 x 55,5 x 27,5 mm in tehta 115g. Možno ga je dobiti v šestih različnih barvah, tako da ima lahko mju mini tudi vlogo glamouroznega modnega dodatka.
Na sprednji strani, kjer je objektiv je ohišje kovinsko, na zadnji strani pa obdano s trdo plastiko. Predel okoli LCD zaslona je še dodatno zavarovan s prozornim plastičnim pokrovom. Ergonomija je odlična. V tem razredu še nisem naletel na fotoaparat, ki bi se ga lepše držalo v roki. Prsti kar sami zlezejo na pravo mesto, le občasno obstaja nevarnost, da bi s sredincem zakril bliskavico. Fotoaparat ima 10 gubmov in vrtljivo »kolo« za izbiranje med ogledovanjem posnetkov, snemanjem filma in načini fotografiranja. Na vrhu ima sprožilec, ki je zelo trd. Zaradi tega obstaja precejšna možnost, da fotoaparat ob ekspoziciji še dodatno stresemo. Pod sprožilcem se nahaja manjši gumb za vklop in izklop fotoaparata, ki ga ob nepazljivem ravnanju lahko zamenjamo z sprožilcem. Na zadnji strani – na vrhu desno najdemo dvodelen gumb za zoom, ki je zelo natančen. Na drugi strani najdemo gumb za hitri predogled posnetka – »Quick View«, ki pa se mi zdi nekako nepotreben. Seveda pa nič ne škodi, da obstaja tudi ta funkcija. Spodaj desno imamo štiridelno kontrolno ploščico in gumb za potrditev. Menuji so enostavni in lahko razumljivi le občasno preteče kar nekaj časa preden se prebijemo do želene funkcije. Objektiv je zelo dobro zaščiten, kadar je aparat ugasnjen. Pa tudi, ko je vklopljen se izboči le za slab centimeter, in še takrat deluje zelo trdno in kompaktno.
Bliskavica je miniaturna in šibka. Ima majhen domet in je postavljena blizu optični osi objektiva, kar rado povzroči efekt rdečih oči, k sreči pa ima aparat tudi funkcijo, ki ta efekt dobro odpravlja. Bliskavico lahko vklopimo, izklopimo, vključimo efekt rdečih oči ali pa možnost izbire prepustimo avtomatiki. Bliskavica ob minorni EV kompenzaciji dobro odigra svojo vlogo pri makro načinu, v načinu super makro pa je izklopljena.
Fotoaparat sicer nima možnosti ročnega nastavljanja ekspozicije, vendar ima na voljo 13 scenskih načinov (Portrait, Night Scene, Self Portrait, Self Portrait and Self Timer, Beach and Snow, Cuisine, Indoor, Landscape, Landscape with Portrait, Behind Glass, Candle, Sunset, Fireworks). Mju mini lahko snema filmčke, ki so dolgi glede na kapaciteto pomnilniške kartice.
Tipalo je tipa CCD v velikosti 12,5 incha. Dejansko ima 4,23 miljona pikslov, vendar jih je v resnici »uporabnih« 4,0 mio. Vrednosti ISO lahko v tem fotoaparatu nastavimo ročno, ali pa to izbiro prepustimo avtomatiki. Ročne vrednosti so 64, 100, 200, 400 in 500, vendar slednja le v Indoor scenskem načinu. Šum je presenetljivo majhen tudi pri najvišjoh ISO vrednostih. Če sem odkrit tako dobrega rezultata niti nisem pričakoval. Še ena velika pohvala Olympusu pa je izredno hitra obdelava in shranjevanje slik, za kar je zaslužen Olympusov procesor z neumnim imenom: TruePic Turbo. Ker sem imel na voljo le 16MB kartico, na katero lahko gre le 5 posnetkov v najboljši kvaliteti nisem imel prilike popolnoma napolniti medpomnilnika. Ta bi naj namreč sprejel 6 slik v najboljši kakovosti. Vam pa lahko zatrdim, da mi ni uspelo prenapolniti medpomnilnika tudi v kateri koli drugi izmed ostalih velikosti in kvalitet slike. Vedno mi je prej zmanjkalo prostega spomina na 16mb XD kartici, ne glede na to, ali sem jo v »enem šusu« napolnil z petimi, šestnajstimi ali devetdesetimi slikami.
Objektiv se ob vklopu dobesedno izstreli iz ohišja, pri tem pa je precej glasen, saj kovinska vratca pri premikanju povzročijo kar nekaj hrupa. V širokem kotu ima 5,8mm (35mm leica ekvivalent), kar je precej uporabna in uporabljana goriščna razdalja. Zoom je 2 kraten, tako da v tele položaju goriščna razdalja meri 11,6mm (70mm leica ekvivalent), kar ni pretirano, je pa za tak aparat zadovoljivo.
Kvaliteta slike je med najboljšimi za aparat tega razreda. Barve so pristne – tudi kožni toni ne razočarajo. Objektiv riše nekoliko mehko, kar je na splošno značilnost za ultra kompaktne aparate. Takšna lastnost objektva se precej poda za fotografiranje portretov, tako da mehkejša slika ne pomeni nujno slabosti. Lens-flaera pri preizkusu nisem opazil, prav tako pa je sodčasta distorcija v širokem kotu zelo majhna. Vinjetiranje je občasno opazno, vendar se še zdaleč ne pojavlja na vsaki sliki. Mju mini pravilno nastavi ekspozicijo tudi v bolj zahtevnih svetlobnih pogojih. Le pri makru je potrebno sliko malo podosvetli zaradi nenatančnega prilagajanja moči bliskavice. Zelo pohvalno je, da se mi v celem tednu testiranja aparata ni zgodilo, da bi aparat nerodno nastavil ravnotežje beline. Le ostrenje v temi zaradi majhne pomožne lučke občasno zataji. Mislim, da je Olympus zelo izpopolnil kvaliteto slike za ultra kompakten aparat.
LCD zaslon je 1,8 inčen, kar zadošča za normalno fotografiranje. Iskala zaradi varčevanja z prostorom ni, kar jaz ne bi smatral kot pretirano slabost. Svetilnost zaslona lahko nastavimo, kljub temu pa pri močnem soncu ni najbolje viden. Zaradi plastične zaščite se odboj sonca poveča, tako da to zna nekatere zmotiti.
Avtonomija aparata je zavoljo res miniaturne baterije skromna. Bodočim kupcem zato ob nakupu fotoaparata toplo priporočam še nakup dodatne baterije, ki sicer ne predstavlja praktično nobenega dodatnega bremena.
Mju mini je idealni fotoaparat za tiste, ki ga želijo imeti vedno ob sebi hitro in enostavno pripravljenega za uporabo ali pa morda zgolj kot modni dodatek, ki dela dobre slike.
2. Primerki
