Kamere omenjene v drugem delu male šole instant fotografije imajo kljub svoji različnosti eno skupno lastnost in to je FORMAT FILMA, oziroma LEICA FORMAT (po znani firmi Leica, ki je poskrbela, da je ta širina filma postala standard). Film tega formata meri v širino 35 mm, skupaj z luknjičastim delom oziroma perforacijo. Ta format imenujemo MALOSLIKOVNI FORMAT. Poleg že omenjenih kamer z iskalom oziroma kukalom in SLR kamer, obstajajo še BRIDGE kamere, ki so nekakšen križanec med obemi omenjenimi formati z neljubo lastnostjo, da nimajo možnosti menjave objektiva. Ta lastnost sicer vpliva (oziroma bolje rečeno – je vplivala) na ceno izdelka, prav tako pa seveda tudi na samo kvaliteto posnetka.

Na tržišču pa najdemo seveda celo paleto kamer, ki uporabljajo drugačne formate. V profesionalni fotografiji ali v zelo zahtevni amaterski, so precej pogoste KAMERE SREDNJEGA FORMATA. Za resnejše delo postane 35mm kmalu omejitev, tako glede velikosti negativa kot tudi kvalitete. Namesto tega formata (tip135), uporabljajo film tipa 120 in 220. format filma oziroma slikovni format je navadno 4x4 cm, pri nekaterih starejših modelih, zelo pogosto uporabljan pa je tudi 6x6 cm. O večjih slikovnih formatih pa ne bom razglabljal, ker sama oprema in namen presegajo tako cenovni kot namenbni razred ljubiteljske in amaterske fotografije.

KAMERE VELIKEGA FORMATA (9x12 in naprej) prav tako presegajo razred amaterske fotografije in se uporabljajo predvsem v studijske namene, saj so zaradi svoje velikosti precej nepraktične za prenašanje. Lahko pa si jih ogledate v kakšnem foto studiu, kjer vam bodo povedali, da se namesto filma (tako širok film namreč ne obstaja) pri fotografiranju uporablja liste.

ADVANCED PHOTO SYSTEM ali na kratko APS format je na tržišču šele kako desetletje, po njem slovijo predvsem Canonove APS. Vsak, ki je že imel v roki “Apeesko” je opazil, da lahko izbiramo med tremi formati posnetka – H, C in P. Slika se na film zapiše vedno v H formatu (16.7 x 30.2 mm), C in P pa sta izpeljani iz njega. Format izreza se zapiše na posebno magnetno plast, ki je sestavni del APS filma tako, da se ga da v studiu naknadno spreminjati (recimo, posnetek naredimo v C formatu in še vedno lahko naredimo sliko v H formatu). H format ima stranice v vse bolj popularnem razmerju 16:9, C oziroma classic 2:3 in P panorama 1:3. Posebna magnetna plast omogoča tudi zapis vseh mogočih podatkov, od nastavitev zaslonke, datuma…Kaseta s filmom je nekoliko dražja od navadnih 35mm filmov, vendar preprosta za vstavljanje. Nekateri modeli imajo možnost menjave objektiva, večina pa jih je v obliki “trotelziher”. Lastnosti teh kamer se razlikujejo od modela od modela. če se torej namenite kupovati APS kamero, se dobro pozanimajte kaj vse omogoča, vsekakor pa je to eden izredno zanimivih formatov. Osebno sem s Canonovim APS naredil nekaj odličnih panoramskih posnetkov, ki se po kvaliteti lahko kosajo s posnetki narejenimi z zelo kvalitetnim zrcalno refleksnim fotoaparatom.

ŽEPNE KAMERE so stvar preteklosti. Pojavile so se v začetko 70. let, uporabljale so film širine 16mm tipa 110 in slikovni format 13x17mm. So “mame v pokoju” kampaktnih kamer, z malo sreče lahko zanje še vedno dobite film.

KAMERE NA DISK se praktično ne dobijo nikjer več. Njihova značilnost je, da film ni film, ampak okrogla vrteča se ploščica (disk ?) s prostorom za 15 posnetkov ter še manjšim formatom kot žepne kamere 8 x 10.5. No future.

DVOOKE KAMERE premorejo dva objektiva – skozi enega “gledamo v svet”, skozi drugega pa fotografiramo. Zrcala torej v tem primeru ne potrebujemo. Navadno uporabljamo 6mm film in so zato z izjemo nekaterih cenenih modelov (ruski LUBITEL2 recimo) namenjene profesionalni uporabi.

Naslednjič – Zaslonka, zaklop& ostalo. DEFINITIVNO!

Lep pozdrav!
Radian http://classic.sytes.net