1. Opis
Po približno letu pa pol od prihoda Canon EOS 300D na trg se je canon končno odločil, da na prodajne police pošlje njegovega naslednika, Canon EOS 350D. Predstavili so ga na sejmu PMA in je zaradi veliko izboljšanih lastnosti požel prav toliko zanimanja, kot ga je svoj čas požel 300D. Fotoaparat ni obljubljal nič presenetljivo novega, izboljšali pa so AF, povečali število mpixlov (iz 6mpix na 8mpix), vgradili procesor Digic II in zmanjšali ohišje aparata.
Aparat ima ohišje narejeno iz robustne plastike, ki deluje veliko bolj robustno kot plastika na 300D, veliko pa je le 127 x 94 x 64 mm tako, da spominja na črno pobarvanega kompakta. Ohišje ima tudi zaobljeno držalo, ki je standard pri DSLR aparatih, da izboljša oprijem, vendar sem imel pri testiranju kar nekaj problemov zaradi majhnosti samega aparata. Če želite izboljšati oprijem je priporočljiv nakup baterijskega držala. Teža ohišja znaša zgolj 540g z baterijo in 724g s kit objektivom (18-55 mm II).
Aparat ima na ohišju zadostno število gumbov, vendar se moramo kljub temu za večino naprednejših nastavitev vračati v menije. Na zgornji strani aparata najdemo na držalu sprožilec ter kolo, s katerim uravnavamo odprtost zaslonke in hitrost zaklopa. Zraven njiju je tudi vrtljivi gumb, na katerem izbiramo način slikanja in stikalo za vklop in izklop aparata. Na vrtečem gumbu imamo kar 7 prednastavljenih načinov slikanja (auto, portretno slikanje, panoramsko slikanje, makro slikanje, slikanje premikajočih se stvari, nočni portret ter način brez bliskavice. Seveda pa imamo na voljo tudi: P (programsko slikanje, Tv (prioriteta časa), Av (prioriteta zaslonke), M (ročne nastavitve) ter A-DEP, ki izbere najboližjo in najbolj oddaljeno točko v območju slikanja in razporedi fokus, kar je primerno predvsem za skupinske in pokrajinske fotografije.
Na sprednji strani aparata se nahaja gumb za odklop objektiva, gumb za vklop bliskavice in gumb, s katerim preverimo globinsko ostrino.
Seveda pa se večina gumbov, ki jih bomo pogosto potrebovali, nahaja na zadnji strani aparata. Na levi od LCD zaslona se nahajajo od zgoraj navzdol: gumb za vstop v meni, gumb za vklop ali izklop prikaza histograma ob pregledu slik, gumb za premikanje po menijih (JUMP), gumb za pregled že posnetih slik in gumb za izbris slik. Na desni strani, takoj ob LCD zaslonu najdemo gumb za nastavitev zaslonke, pod njim pa gumb za nastavitev načina slikanja (Posamezen posnetek, Zaporedni posnetki, Sprožilec) in gumb za osvetlitev pomožnega zaslona, na katerem se izpisujejo tekoče nastavitve fotografiranja.
Kot pri vsakem Canonovem aparatu tudi na 350D najdemo gumbe za premikanje po meniju, ki imajo tudi sekundarno funkcijo. S temi štirimi gumbi se pomikamo po menijih (Gor, dol, levo, desno), z gumbom Set pa potrdimo našo izbiro. Vendar pa imajo ti štirje gumbi tudi dodatno možnost. Gumb <Gor> služi za direkten dostop do ISO nastavitev (100, 200, 400, 800, 1600), z gumbom <Levo> preklapljamo med načini merjenja svetlobe, z gumbom <Desno> spreminjamo AF (One shot, AI Servo, AI Focus), z gumbom <Dol> pa imamo dostop do nastavitev beline. Velikost in kvaliteto fotografije nastavljamo v meniju, na voljo pa imamo naslednje možnosti: Large Fine/ Large Normal (3456x2304), Medium Fine/ Medium Normal (2496x1664), Small Fine/ Small Normal (1728x1152) ter RAW + Large Fine (3456x2304) in RAW (3456x2304).
Meni je podoben kot pri večini Canonovih aparatov, deli pa se ga na 5 logičnih sklopov. Dva od teh sta za nastavitve slikanja, eden je za nastavitve pregledovanja slik, zadnja dva pa sta za nastavitve samega fotoaparata (svetlost zaslona, čas po katerem naj se avtomatično izključi ipd.)
Takoj pod vrtljivim gumbom (no, malo levo) se nahajata še dva gumba. V načinu pregledovanja slik služita za zoomiranje slike, v načinu fotografiranja pa služi levi za zaklop nastavitev (bliskavice, fokusa) desni pa za izbiranje med sedmimi TTL točkami (med njimi izbiramo s kolesom ob sprožilcu), seveda pa ne smemo pozabiti na kolesce ob okularju, katero služi nastavitvi dioptrije.
Bliskavica pri EOS 350D sama skoči iz ohišja, če je to potrebno. Zaradi dokaj velike razdalje med bliskavico in objektivom je še manj možnosti za pojav rdečih oči pri ljudeh, lahko pa tudi vklopimo funkcijo Red-Eye in tako še dodatno omejimo možnosti.
Tako z vklopljeno funkcijo Red-Eye kakor brez nje se mi rdeče oči niso pojavile niti enkrat na 60 posnetkih.
CCD tipalo je veliko 22.2 x 14.8 mm in ima 8 milionov efektivnih in 8.2 milionov točk na tipalu.Občutljivost tipala sega od 100 do 1600 ISO. Na slikah šuma ni opaziti do ISO 1600, kjer je ta že kar opazen in uporabo te nastavitve zato ne priporočam, pri ISO 800 pa se šuma sploh ne opazi.
LCD zaslon je velik 1,8incha in ima 115,000 točk, njegovo svetlost pa lahko nastavljamo v četrtem odseku menija.
V paketu s fotoaparatom dobite EF-S 18-55mm F3.5-5.6 II, akumulator NB2-LH in polnilec, škatlico za baterijo, USB 2.0 kabel za povezavo fotoaparata na računalnik in kabel za priklop fotoaparata na televizijo. Fotoaparat uporablja CF kartice podpira pa tudi Microdrive, vendar noben od obeh medijev ni vključen v paket. Priporočam nakup vsaj 512Mb CF kartice (najmanj) saj gre v RAW načinu slikanja nanjo le 52 posnetkov.
2. Primerki
.jpg)
