Slo-Foto.net - Izbira digitalnega fotoaparata

Izbira pravega fotoaparata

Prišli smo do ključne točke, kjer se bomo odločali o izbiri digitalnega fotoaparata. Nakup je zahtevno opravilo, saj kupujemo napravo, ki lahko stane precej denarja. Lahko se nam v najslabšem primeru zgodi, da damo veliko denarja za aparat, ki ne bo omogočal ravno tistega, ki najbolj rabimo.

Zdi se mi, da pogosto kupujemo stvari po lastnem okusu ali všečnosti. Recimo, da hodimo v hribe in hočemo imeti tako majhen aparat, da ga lahko spravimo v žep. Morda smo prepričani, da je Sony najboljša firma. Ali pa nam je fotoaparat všeč, ker ima 'profi' videz. Navsezadnje kupujemo napravo, ki bo morda stala celo plačo, torej ni ravno najbolje, da jo izbiramo po videzu.

Kateri faktorji naj bi vplivali na izbiro fotoaparata? Na žalost je v večini primerov nakup kompromis med željami in ceno. Lahko rečem, da je dobra odločitev plod potrošenega časa, ki ga žrtvujemo za brskanje po revijah in spletnih straneh, ki ponujajo primerjave in analize raznih fotoaparatov. Preden pa se spustimo v podrobnosti, je dobro vedeti, za kaj bomo fotoaparat rabili. Zato je prav, da se najprej vprašamo:

kakšna bo zahtevana končna kvaliteta in velikost slike
iz kakšne razdalje in v kakšnih pogojih bomo večinoma fotografirali
kako hitro bomo fotografirali in koliko spretni bomo
navsezadnje pa tudi, koliko opreme smo pripravljeni nositi s seboj

Digitalna fotografija danes omogoča gosposko fotografiranje. Če pomislim, koliko opreme je moral fotograf vlačiti s seboj pred sto leti in koliko jo dejansko rabimo za mnogo boljši rezultat danes, se nasmehnem svojem nerganju ob prenašanju težkega stojala in fotoaparata ob bregovih Ljubljanice, ko je nastajal posnetek ne desni. Če vozite Mercedesa, morate tudi plačati gorivo!

Nakup digitalnega fotoapatara je kompromis med našimi željami in ceno.
Naj ta kompromis vključi še ugotovitev, za kaj bomo fotoaparat sploh uporabljali.

Kvaliteta fotoaparata ali kvaliteta slike?

Fotografi strmimo po najboljših fotoaparatih, vendar nas pri tem omejuje stanje v denarnici, morda pa tudi zdrava pamet. Tudi sam sem tak, da bi se rad vozil s Ferrarijem, pa moram biti zadovoljen s staro Hondo. Ampak moja stara Honda me vedno varno pripelje domov.

Tudi moj fotoaparat dela čisto lepe slike. Za moj okus. Ampak Schumacher bi se na vsa usta režal, če bi me videl, kako se s svojo Hondo cijazim sto kilometrov na uro proti Ljubljani. Prav tako bi se marsikateri fotograf namrdnil, ko bi zagledal Minolto ali pa Sigmo v mojih rokah. Vendar tu velja podobno pravilo kot za objektiv: na svetu je mnogo, mnogo več dobrih fotoaparatov kot je dobrih fotografov.

Sodobna pravila vrednotenja slike se ravnajo po načelih barve. Le redkokateri opazovalec je zadovoljen s kompozicijo, ki jo dela ton. Po tem se ravna tudi industrija fotografske opreme. Bolj kot kvaliteta slike je pomemben učinek, ta učinek pa dela barva. Vedite, da ste morda tudi vi v tisti večini publike, ki se ravna po tem načelu. Zato se pri nakupu fotoaparata najprej vprašajmo, ali rabimo kvaliteten fotoaparat, kvalitetno sliko, ali pa rabimo samo majhen fotoaparatek z velikim območjem zooma, ki nas bo zadovoljil na potovanjih.

Morda imate veliko denarja in si lahko brez problemov kupite fotoaparat za dva miljončka. Poznal sem človeka, ki mu je žena za darilo kupila fotoaparat za milijonček, pa gospod ni imel časa niti toliko, da bi prebral navodila, kaj šele da bi posnel kakšno sliko. Navsezadnje je njegov fotoaparat bolj zahteven kot njegova žena in preden bo nesrečnež našel sprožilec, bo fotoaparat že zastarel. Kaj naj počne s kvaliteto fotoaparata, če ne more posneti slike?

Zamislite si, da rabite za svojo spletno stran malo sličico Aljaževega stolpa. Boste vzeli Canon D20 in vrhunski objektiv, se povzpeli na Triglav samo za to, da boste s širokokotnikom posneli sliko, katero boste nato prevzorčili na dvajsetkrat manjšo ločljivost? Lahko pa to naredite samo zato, da potem napišete članek, kako nesti osem kilogramov fotografske šare v gore in ugotoviti, da je bil tisti, ki je znosil Aljažev stolp tja gor, res junak!

Kvaliteta fotoaparata naj se ravna po vaši denarnici, ampak glede na vaš kriterij o kvaliteti slike.
Rezultat bo tako ali drugače odvisen od vaših spretnosti.

Naslednja stran: Lov na pike

Lov na pike

Marketinški prijemi vsiljujejo navidezno pomembnost pik in nas hočejo prepričati, da je več pik bolje kot manj. Načeloma je to res in osebno se s tem krepko strinjam. Sam namreč večje število pik svojega fotoaparata dobro izrabljam. Ni pa nujno, da bo večje število pik pomenilo tudi boljšo sliko. Kvaliteta slike je odvisna od več faktorjev, od katerih pomeni število pik res levji delež, ne pa vse. Število pik je lahko ključni faktor za kvaliteto slike le v primeru, če so ostale komponente fotoaparata boljše.

V splošnem lahko rečem, da je na področju digitalne fotografije še precej nejasnosti. Nova projekcija slike je povzročila zmedo podobno kot jo je prehod na barvni film pred sedemdesetimi leti. Drugačen pogled skozi digite slike povzroča tudi druge težave. Tisti problemi, s katerimi smo se ukvarjali pri klasični fotografiji pred nedavnim, so zamenjali nerazjasnjeni pojmi digitalne fotografije.

Tehnologija digitalne fotografije sicer ne bo pomagala, da bi posneli boljše slike, če ne obvladamo osnov fotografije in komponiranja slike. Vseeno pa bomo tu poskušali razvozljati, kaj vse vpliva na kvaliteto slike in kaj bomo od tega poskušali upoštevati.

Slika je bila posneta z ločljivostjo 1200x960 pik (Agfa 1680). Videti je pomanjkanje barv, ostrina pa ni ravno najboljša. Senzor je izdelan v času, ko je bila tehnologija cenenih tipal še v začetni fazi. Slabe rezultate tipala je popravljalo dobro programsko orodje. Klub nizki ločljivosti slike je ta fotoaparat kar nekaj časa kljuboval tekmecem z večjlimi ločljivosmi.

Izrez slike pokaže, da je ostrina slike problematična. Vidijo se posledice interpolacije slike in napake JPEG obdelave. Ta fotoaparat ni omogočil vpogleda v RAW zapis, zato lahko samo ugibamo, kaj vse se je s sliko zgodilo pred dokončno obliko. Če nameravamo kupiti fotoaparat, ki ne omogoča shranjevanja slike v RAW formatu, poglejmo, kakšne vrste datotek fotoaparat izdela. JPEG bo za zahtevnejše fotografe premalo.

Tipalo Foveon posname le 2268x1512 pik, vendar ne uporablja Bayerjeve interpolacije. KLjub nizki ločljivosti slike je ostrina boljša kot pri 6 megapikselnih fotoaparatih. Prednost te tehnologije je v majhnosti datoteke, saj pri enaki ostrini nastane precej manjša datoteka.

Izrez pokaže, da slika ni popolnoma ostra, opazen pa je šum, sploh v temnejših delih slike. Vedeti moramo, da se bosta neostrina in šum pojavila v slikah z dolgo osvetlitvijo ali pri višji občutljivosti senorja. če bi sliko še povečali, bi opazili prelivanje robov v manj osvetljenih delih slike, pri zadostni osvetlitvi pa je ostrina robov na dimenzijo ene pike. Foveon je trenutno vgrajen le v Sigmo SD9 in SD10. Oba fotoaparata sta zrclnorefleksna, sam fotoaparat pa je težak skoraj kilogram.

Izrez slike, posnete z ločljivostjo 2560 x 1920 pik (Minolta D7). V sliki je ogromno detajlov, vendar ni prave ostrine. Kljub dobri optiki se v sliki pojavljajo raznobarvne pike, ki nastajajo kot šum tipala. Vendar ne pozabimo, da so zahteve kupcev pripeljale proizavjalce do tega, da ponudijo originalno sliko brez popravkov. RAW zapis prinaša kvaliteto, ostrina slike pa je še vedno daleč nad ostrino kamer z manjšo ločljivostjo.

Izrez slike, posnete z Canon Pro1. Ločljivost slike je 2448x3246 pik. Fotoaparat je profesionalna Canonova izvedba SLR-like formata z vgrajenim Sonyjevim 8-megapikčnim tipalom. Ostrina slike je fantastična, vendar za ceno precejšnje datoteke

Izrez slike pokže, da slika kljub visoki ločljivosti ni ostra. Ostri robovi bodic kaktusa se prelivajo kar čez pet eli celo več pik širine. Fotoaparat sicer daje presenetljivo visoko dejansko ločljivost, vendar pokuri kar precej bitov na diskovju. Tu se postavlja tudi vprašanje, ali optika sploh še dohiteva ločljivost tipala, saj je neostrinski pas širši, kot bi ga povzročila interpolacija Bayerjevega rastra.

Naslednja stran: Izbira fotoaparata in velikost slike

Izbira fotoaparata in velikost slike

Oglaševalski moto pri prodaji digitalnih fotoaparato je torej - čimveč pikslov! Veste, saj imajo prav.

Iz druge strani pogosto slišim profesionalne fotografe, ki zavračajo ta slogan z besedami - število pik ni pomembno, pomembna je kvaliteta fotoaparata, sploh pa optike. Tudi ti imajo prav. Ampak o tem smo ravnokar debatirali, kajne?

Če vzamemo za osnovo potrebno velikost tiskane slike, hitro pridemo do števila potrebnih pik. Če število pik po širini in dolžini slike enostavno delimo z 100, dobimo dimenzijo printa v centimetrih. Če torej vzamemo 6 megapikselno kamero, bo nazivnih 3000 x 2000 pik pomenilo spodobno sliko v velikosti 30 x 20 centimetrov. Če pa se obrnemo v preteklost in osvežimo spomine na običajne slike velikosti 10x15 centimetrov, se nam bo kar naenkrat zazdelo, da je število pik res nepomembno, saj večina današnjih fotoaparatov že daleč presega potrebno ločljivost za tako dimenzijo.

Osebno še vedno vztrajam na stališču, da je število pik eden od prvih faktorjev pri odločitvi za nakup. Število pik je neposredno povezano s končno ločljivostjo, ta z ostrino slike in kar naenkrat ugotovimo, da bodo številne pike malo bolj zahtevnem fotografu pokazale tiste detajle, ki jih dober fotoaparat z odlično optiko, vendar z manj pikami, enostavno ne more.

Obarvajmo tole debato še s prakso. Če na primer vzamemo profesionalni fotoaparat Canon D30 s tremi megapikami in nanj nataknemo odličen objektiv za četrt miljona, bomo z njim posneli dosti manj detajlov, ki jih zajame povprečna kamera s petimi megapikami.

Sliko te muhe sem posnel v Istrskem primorju. Ko sem se ji približal na manj kot 30 centimetrov, je seveda odletela. Slika je pokazala dovolj ostrine in detajlov, da sem iz petih megapikslov ločljivosti izrezal spodobno sliko. Če pogledamo še bolj od blizu, ja v sliki ogromno detajlov, ki jih kamera z manjšo ločljivostjo ne bi posnela.

Muha je v tem primeru dobra desetina vseh pik, vendar zadostuje za prekritje celega ekrana. Izrez je le navidezno majhen. Slika je namreč prevzorčena iz 91 centimetrov širine na vsega 10 centimetrov.

V tem izrezu slike je še vedno miljon pik. Za prikaz v tej dimenziji na ekranu je slika še dodatno trikrat pomanjšana.

Ta povečava je največ, kar se je dalo iz posnetka izluščiti. Zaradi majhne globinske ostrine in prevzorčenja Bayerjevega rastra slika ni več popolnoma ostra. Vendar ne pozabimo, da je slika zelo povečana. Detajli, katere na sliki še vidimo, s prostim očesom ne bi več ločili.

Naslednja stran: Izbira fotoaparata - objektiv

Izbira fotoaparata - objektiv

Vsi digitalni fotoaparati razen zrcalnorefleksnih variant imajo vgrajene dobre objektive z variatorjem, ki omogoča v večini primerov najmanj 3-kratno povečavo slike. Naj takoj povem, da govorimo le o optičnem zoomu, digitalni je le manipulacija s pikami. Vrsta objektiva je tretja ključna postavka pri izboru, če poleg števila pik kot prvo štejemo ceno.

Ravno pri oceni objektiva je odločitev najbolj prepuščena uporabniku. Mnenja ga na tem področju puščajo na cedilu, ker je težko brez primerjave in kupa poskusov ocenit kakovost objektiva. Po drugi strani pa je optika digitalnih fotoaparatov še vedno tako dobra, da razen običajnih aberacij ne vpliva na končno ločljivost slike. Seveda če ne štejemo, da ima objektiv svoje značilnosti, ki so podvržene fizikalnim zakonom. Globinska ostrina in razpršitev svetlobe na zelo zaprti zaslonki sta pač neizogibni lastnosti optike.

Običajni potrošniški fotoaparati imajo 3-4 kratni zoom s sorazmerno dobro optiko. Če se pojavi v poceni fotoaparatu zoom s širokim razponom zooma, ja dobro pregledat teste in poskusne slike, da ne bomo kasneje razočarani nad neostrino in aberacijami. Napake so vidne tudi pri profesionalnih fotoaparatih, ki imajo večji razpon zooma. Meja povečave, kjer se pojavijo očitne napake, je odvisna od več faktorjev, iz primerjav pa lahko rečemo, da se vidne napake začnejo pojavljati pri razponih, večjih od 1:5.

Če se nameravamo ukvarjati z makro-fotografijo, najprej preverimo, kako se obnaša fotoaparat pri povečavah. Nekateri fotoaparati omogočajo povečave do razmerja 1:1

Digitalni fotoaparati omogočajo precejšnje povečave. Pri snemanju moramo samo preklopiti optiko na makro področje. Pri tem naj bo vodilo, da nam približevanje objektu na nekaj centimetrov ne bo kaj prida koristilo, saj bo objektiv zasenčil objekt, ali pa jo bo ta enostavno odkuril, če je po naključju živo bitje. Boljša rešitev bo objektiv z dolgo goriščnico in makro ostrenjem v najožjem slikovnem kotu. Na primer, boljši fotoaparati imajo zoom 28-200 mm z makro območjem pri 180-200 milimetrih.

Manjši razpon zooma nas omejuje. Odločiti se moramo med ceno, kvaliteto in razponom goriščnice. Dobri fotoaparati s spremenjlivo goriščnico imajo večinoma razpon goriščnice 28-200 mm. Ta razpon omogoča fotografijo brez omejitev, vendar so dobri objektivi s takim razponom sorazmerno dragi. Zelo dobra serija takih fotoaparatov z oznako Pro je prišla na trg leta 2004. Z 8 MP Sonyjevim senzorjem in dobrimi objektivi opremljeni fotoaparati so za nek krajši čas postali orodje profesionalcev. Zgornja slika je izrez slike, posnete s tako kamero. Ogromno pik, ostrina slike je dobra, aberacija je vidna.

Za običajne slike ne potrebujemo posebnega objektiva. Tako sliko bo posnel vsak objektiv, je pa res, da se bodo pri optiki slabše kvalitete videle napake. Tale slika je bila posneta z dolgo goriščnico. Ožji slikovni kot omogoča dobro perspektivo, vendar pogosto potrebujemo pri fotografiranju tudi širok zorni kot objektiva. Vsega ne moremo imeti naenkrat. Pri zrcalnorefleksnem fotoaparatu lahko objektiv zamenjamo, tu pa se moramo pravočasno odločiti, kaj rabimi - kvaliteto ali velik razpon zooma.

Lahko bi rekli, da pri izbiri objektiva za zrcalnorefleksno kamero ne bo problema, vendar ne pozabimo na dejstvo, da večina senzorjev še vedno nima dimenzije Leica formata. To pomeni, da moramo upoštevati faktor povečave, ki se giblje okoli 1,2 do 1,9. Normalni objektiv z goriščnico 50 mm bo pri faktorju 1,7 postal 85 milimetrski objektiv. To nas lahko zavede, če smo vajeni teh goriščnic.

V nočni sliki sliki Ljubljanice je zmanjkalo prostora. 28 milimetrski objektiv je pri faktorju 1,7 (Sigma D9) postal normalni objektiv s 50-milimetrsko goriščnico.

Naslednja stran: Priročnost in hitrost fotoaparata

Priročnost in hitrost fotoaparata

O hitrosti digitalnega fotoaparata amaterski fotograf ne razmišlja. Tudi njegova stara klasika ni zmogla kaj več kot en ali dva posnetka na sekundo. Ostrenje je bilo hitro, vse skupaj pa ni bilo omembe vredno, saj se amaterju nikoli ne mudi. V drugačni poziciji so profesionalci, ki pričakujejo, da bo digitalna kamera enako hitra kot njihova stara zrcalno-refleksna predhodnica. Najmanj štiri posnetke na sekundo, ostrenje v desetinki sekunde, ročno zumiranje, da ne govorim o baterijah, ki morajo zdržati cel dan. Profesionalec bo fotoaparat, ki deset sekund shranjuje sliko, vrgel v smeti. Vendar nam naj bo jasno, da ta hitrost ogromno stane. V tistih osmih sekundah, ki so potrebne za shranjevanje slike, smo prihranili ogromno denarja.

Slaba stvar nekaterih fotoaparatov je zamrzovanje ali izginjanje slike na LCD zaslončku v času shranjevanja slike ali fokusiranja. Samo shranjevanje še ni tako moteče, če pa slika zmrzne v trenutku ostrenja, se nam posnetek vešče, kot je na desni sliki, ne bo nikoli posrečil. S takim fotoaparatom smo obsojeni na ročno ostrenje slike.

Pri izbiri fotoaparata se vprašanje priročnosti postavi prvo, na žalost pa smo slovenci ljudje, ki pridemo in kupimo, namesto da bi napravico pred nakupom dobro preskusili. Kakšno prednost ima neko orodje, ki ga fotoaparat ponuja, ugotovimo šele takrat, ko ga pri novem ni več na razpolago. Pri priročnosti fotoaparata se pokažejo na plano drobne malenkosti. Dve veliki prednosti digitalnega fotoaparata pa sta zanesljivo takojšnji ogled posnete slike in ročno zumiranje objektiva.

Motivi, v katerih se pojavijo premikajoče se živali ali predmeti, so problematični za fotoaparate, ki zamrznejo sliko v trenutku ostrenja (npr Canon PS1s, Pro1...). Preden fotoaparat izostri, bo žival odfrčala. Sledenje gibajočem se motivu (panning) bo s takim fotoaparatom mogoče le z optičnim iskalom ali s prednastavljeno goriščnico in ostrino.

S povprečnim kompaktnim fotoaparatom se nam bo dober posnetek gibajočega se motiva le redko posrečil. Ker pa naše fotografiranje ni poskušanje, ampak naj bi bil posnetek tudi zadetek, je o tem bolje razmisliti prej.

Nočni posnetki so lahko katastrofa, če ni možno že na mestu fotografiranja iz posnetka ugotoviti nepravilnosti. Živa slika lahko v tem primeru prevara pri ostrini. Fotoaparat naj ima možnost ročnega ostenja in povečavo slike. Ponoči bo avtomatsko ostrenje pogosto zatajilo. Če dobro poznamo svoj fotoaparat in osnove globinske ostrine, bomo razdaljo nastavili na objektivu kar v metrih.

Za nočne posnetke mora imeti fotoaparat dober dinamični razpon, senzor pa ne sme pri dolgih osvetlitvah zapisati veliko šuma.

Makro posnetki za večino digitalnih fotoaparatov niso noben problem, težave se pojavijo, ko je motiv slabo osvetljen. Majhna teža fotoaparata bo v tem primeru pomanjkljivost, težak zrcalnorefleksni fotoaparat s CMOS tipalom pa ne omogoča fotografiranje brez pogleda skozi iskalo. Pogosto se motivu ne moremo približati dovolj, zato se z vsakim tipom fotoaparata problem rešuje drugače. Kompakten fotoaparat s prikazom žive slike pomaga k boljšem kadriranju motiva, zrcalnorefleksna varianta pa omogoča uporabo makro objektivov z dolgo goriščnico.

Če vam je tehnika fotografiranja tuja in če se ne nameravate poglabljati v delovanje fotoaparata, boste najbolj zadovoljni s takim fotoaparatom, ki posname dobre slike z avtomatskimi nastavitvami parametrov. Nekateri proizvajalci izdelujejo fotaparate, ki zelo dobro delujejo z avtomatiko. Če želite, da boste posneli za domačo uporabo dobre fotograije na slepo, potem vam bo morda pri tem pomagal izbor med Sonyjevimi ali Olympusovimi fotaparati, pri Minolti in Nikonu pa bodite previdni. Vsekakor pa se ne ozirajte na imena, omenjena tule, bolje bo, če si preberete ocene fotoaparatov v kakšni fotografski reviji. Predvsem pa pred fotografiranjem nastavite fotoaparat na avtomatiko!