Sigma 10-20 F3.5 EX DC

1. Opis

Tokrat vam ekskluzivno predstavljamo test novega ultraširokokotnega Sigminega objektiva. Gre za svetlejšega »brata« prejšnje izvedbe  10-20 mm objektiva, ki ima tokrat po celotnem razponu fiksno vrednost zaslonke f3.5 (namesto f4-5.6).  Objektiv nam že s svojo pojavo, večjimi dimenzijami (premer filtra kar 82 mm), da vedeti, da s svojimi lečami na senzor prenese več svetlobe in nam s tem omogoči oziroma vsaj olajša fotografiranje v slabih svetlobnih pogojih, tako kot tudi zanesljivejše in hitrejše ostrenje.

Glede zgradbe, na zunaj, razen malo večjih dimenzij in teže, ostaja enak.  Torej robustno ohišje, kot nam oznaka EX zagotovlja, obroč za spreminjaje goriščnice je tekoč, tisti za ročno ostrenje pa je malo »trši". Kar se tiče »notranjosti« pa lahko opazimo, da so število leč zmanjšali iz 14 na 13 in povečali število lamel zaslonke iz 6 na 7, kar je seveda vedno dobrodošlo (morda pri »UWA« objektivih ne tako zelo pomembno, ker tukaj pač »bokeh« praktično ne pride do izraza). Ostrenje je hitro in tiho po zaslugi HSM motorčka, hkrati je ostrenje seveda notranje, tako da je mogoča uporaba cirkularnih polarizacijskih filtrov. Minimalna razdalja ostrenja je 24 cm. Presenečen sem bil, da je prirastek teže le 55 g (na račun fiksne f3.5 zaslonke), torej dobrih 10%, ravno tako je z zunanjimi merami.

Večji del testiranja sem opravil na potovanju v Barcelono. Objektiv je zelo primeren za ta namen, ker se praktično nikoli ne zgodi (meni se na tem potovanju dejansko ni), da česa ne bi moral zajeti v kader.  To sem do zdaj vedno pogrešal na raznih potovanjih (sploh v mestih kot so Benetke). Fotografiral sem skoraj ekskluzivno z njim, nekaj fotografij sem posnel z normalnim objektivom (detajli). Po parih dneh uporabe, se tako navadiš na izredno širok kot zajema, da se ti zdijo normalni oziroma srednji tele objektivi nenormalno ozki in pravzaprav čudni (seveda je v resnici obratno). Uporabnost se ne konča tukaj, nepogrešljiv je pri fotografiranju določenih športov (rolkanje, rolanje, deskanje na snegu, »downhill«…), raznih dogodkih (klubski koncerti, party-i…) in zanimiv za fotografiranje portretov, katerih ogled zagotovo požanje salve smeha. Objektiv je po optični kvaliteti primerljiv s prejšnjo izvedbo. Kar se tiče ostrine je le ta v centru slike že pri odprti zaslonki, za ultraširokokoten objektiv, izredno dobra, ostrina v kotih pa pri 10 mm peša. Ostrina se z zapiranjem zaslonke seveda izboljšuje.  Vinjetiranje je (spet za tovrsten objektiv) zanemarljivo, le kromatska aberacija je dokaj izrazita, na 10 mm je opazna tudi pri vrednosti zaslonke f10.