Članki > Razno > Čiščenje senzorja
  • Čiščenje senzorja

    28.12.2005 | Tema: Razno | Avtor: Gregor Harih & Miran Muhič

Tipalo oz. senzor je »srce« vsakega digitalnega fotoaparata. Ker je v večini skrito očem, nanj sploh ne polagamo pozornosti. Pri digitalnih kompaktnih fotoaparatih tako ali tako ne moremo do njega, razen da fotoaparat razstavimo. Pri digitalno zrcalnorefleksnih fotoaparatih pa je to drugače. Zaradi menjave objektivov je notranjost fotoaparata in posledično tudi tipala izpostavljen zunanjim vplivom kot so: vlaga, svetloba, prah,…Zelo velik problem povzroča prav prah, ki se »usede« na tipalo. Dodatno ga še privlači statična elektrika na senzorju, ki se ustvari zaradi samega delovanja fotoaparata. Prah je na fotografijah pri različno odprti zaslonki različno viden. Tako je pri najbolj oprti zaslonki najmanj viden (zaradi majhnega DOF-a), ko pa zaslonko zapiramo, pa pridobiva na vidnosti in jasnosti ter lahko postane resen problem.

Dokler na naših fotografijah ne vidimo sledu prahu, se nam ni potrebno lotiti čiščenja tipala, ko pa postane viden, pa je priporočljivo, da ga očistimo. Seveda je to odločitev vsakega posameznika, kdaj je na tipalu že toliko prahu, da ga moti in se odloči za čiščenje tipala. Fotograf, ki večinoma fotografira pri bolj odprtih zaslonkah, prahu sploh ne bo opazil (razen res velikih delcev), spet nekdo drug pa za svoje delo uporablja bolj zaprte zaslonke in bo ga viden prah motil. Seveda obstaja možnost odkloniranja prahu v različnih obdelovalnih programih, vendar se tukaj pojavi vprašanje: ali naj očistim tipalo in nimam težav s prahom na fotografijah za nekaj časa ali pa se vedno znova lotim digitalnega čiščenja prahu. Odločitev prepustim vsakemu posamezniku.

Obstaja veliko bolj ali manj dobrih metod kako očistiti tipalo. Naj jih naštejem le nekaj: čiščenje s pihalko, s čopičem, SensorSwab, SensorClean, Scotch selotejp, Speckgrabber,… Ena izmed najcenejših metod je čiščenje s pihalko. Slabost te metode je, da vseh delcev s tipala ne moremo odstraniti. Veliko preglavico povzroča prav statična privlačnost. Čiščenje s čopičem je zelo draga metoda, saj kvalitetni čopiči stanejo tudi po 100€ in več (Sensorbrush). Slabost te metode je, da se prah nabere v notranjosti čopiča in namesto, da bi tipalo očistili, nanesemo še dodaten prah. Zaradi tega moramo čopič vsake toliko časa očistiti s posebnim čistilom, ki nam povzroči še dodatne stroške, rezultat pa v vseh primerih ni zadovoljiv. Metoda SensorClean se poslužuje nealkoholne tekočine in vatiranih palčk. Rezultat te metode je zadovoljiv, vendar lahko na tipalu pusti mucke, katere potem odstranimo s čopičem. Problem pa lahko nastane, če z vatirano palčko potegnemo po kakšnem ostrem oz. nazobčanem robu, na katerega se primejo mucke. Odstranitev je zelo težavna. Čiščenje z uporabo Scotch selotejpa je zelo poceni metoda. Pri tem uporabljamo lepljivi del, ki ga nalepimo na tipalo in nato s prahom vred odstranimo. Za izvedbo čiščenja s to metodo je potreben poseben Scotch selotejp, ki je težje dobavljiv. Problem lahko nastane tudi, da se delčki lepila s selotejpa prilepijo na tipalo. Pri delu moramo biti tudi zelo spretni. Speckgrabber je podobna metoda čiščenja kot metoda s Scotch selotejpom, samo da tukaj uporabimo kupljeno držalo, na katerega namestimo posebne nastavke z lepljivo prednjo površino. Je tudi dokaj poceni metoda in ima podobne slabe lastnosti kot metoda s Scotch selotejpom. SensorSwab metoda velja za eno izmed najučinkovitejših. Pri tej metodi uporabimo naprej pripravljena držala na katerih so nameščeni zelo nežni robčki, na katere kanemo 2-3 kapljice metanola. To metodo priporoča večina proizvajalcev fotoaparatov. Velja pa tudi za eno izmed najdražjih metod, saj je npr. za 12 pripravljenih držal in metanol potrebno odšteti ca. 75€.

Obstaja pa veliko cenejša alternativa k SensorSwab metodi, to je metoda imenovana »CopperHill«. Edina razlika k SensorSwab metodi je ta, da dobimo v kompletu eno držalo, 100 robčkov in metanol. Tako torej si moramo robček sami namestiti na držalo. Cena tega kompleta je približno polovica cene SensorSwab kompleta, s tem, da nam komplet zadošča za do 100 kratno čiščenje, pri SensorSwab pa le do 12 kratno. Rezultati so identični dražji SensorSwab metodi.

Po skrbnem študiju vseh metod se mi je »Copperhill-ova« zdela najboljša. Predstavlja nekakšen kompromis med učinkovitostjo, kvaliteto, enostavnostjo uporabe in ceno. Zelo dobro je, če imamo na voljo kakšno močnejšo pihalko in najprej z njo poskusimo odstraniti prah s tipala. Pri tem fotoaparat namestimo na stojalo tako, da odprtina, do katere lahko dosežemo tipalo gleda navzdol. To pa zato, da se prah, ki ga odpihnemo s pihalko ne premakne zgolj na drugo mesto v svetlobnem jašku oz. celo na tipalu, temveč zaradi gravitacije pade ven. Najboljše so pihalke, ki zrak zajemajo na zadnjem delu, tako prah s tipala in svetlobnega jaška ne more v notranjost pihalke in preprečimo, da bi ga ponovno nanesli na tipalo. Preden se lotimo čiščenja tipala na ta način je priporočljivo, da naredimo testno fotografijo, saj lahko nato pogledamo, kako uspešni smo bili. Najbolje je, da fotografiramo jasno, modro nebo. Na fotoaparatu moramo nastaviti maksimalno F vrednost, oz. zaslonko popolnoma zapreti. Nato sprožimo. Pri tem ne rabimo paziti na fokus.


Po čiščenju postopek ponovimo. Nato obe fotografiji prenesemo v Photoshop in damo Auto levels. S tem dobimo zelo kontrastno sliko na kateri so vsi prašni delci vidni. Primerjamo obe sliki in ovrednotimo uspešnost čiščenja. Če smo z rezultati zadovoljni, se nam nadaljnjega čiščenja ni potrebno lotiti.


Velikokrat pa se zgodi, da ta metoda ni dovolj dobra, saj je tipalo, kot že zgoraj omenjeno, statično privlačno in se prašni delci močneje »primejo« na površino. Sam se pri takšnih situacijah poslužujem prav metode »Copperhill«. Fotoaparat ponovno namestimo na stojalo, s tem, da sedaj svetlobni jašek gleda poševno navzgor. Zrcalca ne odpremo tako dolgo, dokler nismo pripravljeni na čiščenje, saj lahko v svetlobni jašek pride še dodaten prah.


Najprej vzamemo držalo in en robček. Robček položimo na čisto podlago, nanj pa držalo kot kaže slika.



Robček prepognemo preko držala, tako da je polovica robčka pod in polovica nad držalom.


Nato držalo namestimo tako, da je na eni strani tretjina robčka, na drugi pa dve tretjini.


Poševno proti držalu prepognemo krajši del. Nato naredimo isto še z daljšim delom.


Robček lepo ovijemo okrog držala. Nato ga še s selotejpom fiksiramo na držalo, saj se tako kasneje ne more deformirati oz. celo izmuzniti z držala.


Nato vzamemo čistilo Eclipse (metanol) ter kanemo nekje 2-3 kapljice na sprednji del robčka. Sedaj mora delo potekati dokaj hitro, saj je metanol zelo hlapen in se lahko zgodi, da ga že del izhlapi, če nismo dovolj hitri. Zrcalce takoj dvignemo in se pripravimo na čiščenje. Priporočljivo je tudi, da imamo kakšno luč, ki nam sveti v jašek fotoaparata. Držalo z nameščenim robčkom in čistilom Eclipse pomaknemo v levi zgornji kot senzorja. Pri tem mislim tisti levi zgornji kot, ki je s strani opazovalca in ne tipala. Nato se nežno dotaknemo tipala, tako da je držalo nekoliko poševno v desni smeri. Držalo pričnemo z rahlim, a enakomernim pritiskom pomikati proti desnemu robu tipala. Ko pridemo do desnega roba, držalo privzdignemo in ga pomaknemo navzdol, kjer še nismo čistili. Sedaj držalo nekoliko nagnemo v levo smer in se dotaknemo tipala. Počasi pričnemo vleči držalo z robčkom proti levemu robu. Ko se dotaknemo roba, držalo privzdignemo in postopek čiščenja je končan.

Takoj zapremo zrcalce, da se na tipalo ne bi »usedel« kakšen novi prah. Opozoriti tudi velja, da moramo, kadar čistimo tipalo, imeti baterije fotoaparata popolnoma napolnjene. Zgodilo bi se lahko namreč, da bi se zrcalce med čiščenjem zaprlo, če bi se baterije toliko spraznile. O posledicah ne bi niti govoril. Najbolje pa je seveda, če imamo adapter in napajamo fotoaparat kar direktno preko električnega omrežja.

Ko smo s čiščenjem končali, na fotoaparat namestimo objektiv. Če je zunaj jasno vreme, lahko takoj preizkusimo ali smo bili s čiščenjem uspešni. Fotoaparat namerimo proti modremu nebu, izberemo največjo F vrednost (zaslonko popolnoma zapremo) in sprožimo. Sliko prenesemo v Photoshop in naredimo autolevels. Če je na tipalu kakšen prah, bo le ta postal viden. Z vsakim čiščenjem bomo pridobili na izkušenosti. Od začetka pa se še lahko zgodi, da smo prah, ki je bil na tipalu samo razmazali. Če se nam zgodi kaj takega, ne rabimo delati panike. Postopek čiščenja ponovimo še enkrat. Priporočljivo pa je, da čiščenje opravimo komaj čez en dan, da se lahko fotoaparat »regenerira«.

Za opis te metode sem se odločil zato, ker je zelo učinkovita, dokaj poceni in je hkrati zelo priljubljena. Je zelo dobra alternativa k SensorSwab metodi, ki je dvakrat dražja, a s podobnimi rezultati. Moje izkušnje s to metodo so do sedaj zelo dobre. Pridobiti si moremo dovolj izkušenj in z več čiščenji sem nam poveča tudi spretnost in hitrost. Tako lahko čez čas proces čiščenja opravimo v zgolj nekaj minutah in spet smo pripravljeni na fotografiranje. S tem člankom pa ne mislim, da se morate odločiti za nakup prav tega kompleta. Obstaja tudi mnogo drugih metod, ki sem jih na kratko opisal zgoraj. Nekatere so bolj, nekatere manj dobre. Seveda pa velja tudi pogledati na ceno ter za koliko čiščenj nam zadošča komplet. Obstaja veliko faktorjev, ki so za določeno osebo bolj ali manj pomembni. Vsak si mora sam razdelati, kateri so zanj pomembni in nato izbrati ustrezen komplet za čiščenje. Za mene je to bila metoda »Copperhill« in ni mi žal, da sem jo preizkusil.