Članki > Reportaže > 15. letalska brigada slovenske vojske
  • 15. letalska brigada slovenske vojske

    13.03.2005 | Tema: Reportaže | Avtor: Luka Dakskobler

HITREJE, VIŠJE, MOČNEJE
-15. Letalska brigada slovenske vojske -

Vrata novega večnamenskega transportnega helikopterja AS 532 AL Cougar so se zaprla in v njem se je zdaj poleg pilota, vzgojiteljice in mene gnetlo okrog dvajset predšolskih otrok, ki so pilota prosili, da vklopi motorje. Ko jim je povedal, da je hrup preglasen in da bi potrebovali naušnike, so mu otroci zatrdili, da so lahko glasnejši. Trenutek kasneje so mu to tudi dokazali, saj so vsi naenkrat začeli kričati na ves glas.
Med spomladanskim postrojem so se namreč v bazi 15. brigade vojaškega letalstva na Brniku otroci ene osnovne šole in treh vrtcev seznanili z letali in helikopterji ter poklicem vojaškega pilota. Medtem so v ozadju letalski tehniki pripravljali helikopterje za strelsko vajo naslednjega dne.


Cougar sprejme 24 potnikov. Malce manj otrok je v njem spomladi dokazalo, da so lahko glasnejši od motorjev.


Umerjanje laserja za strelsko vajo naslednjega dne.



NASTANEK

Prvo plovilo, začetek slovenskih letalskih sil, je bil lahki bojni helikopter SA-341 Gazela, s katerim sta leta 1991 major Jože Kalan in višji vodnik Bogomir Šuštar prebegnila iz jugoslovanske ljudske armade na stran Teritorialne obrambe Slovenije. Ob ustanovitvi 9. junija 1992 je brigada štela 21 pilotov in mehanikov, imela pa je šolska letala jugoslovanske vojske in pet helikopterjev. Danes ima 25 letal in 15 helikopterjev. Poleg obrambe slovenskega zračnega prostora, 15. brigada sodeluje tudi v mednarodnih mirovnih operacijah, s helikopterji pomaga pri reševanju v gorah, pri naravnih nesrečah, gašenju požarov, prevozu potnikov, tovora ipd. Razdeljena je na več enot: Helikopterska večnamenska eskadrilja, letalsko bojna eskadrilja, letalsko tehnična eskadrilja, šolska trenažna eskadrilja, letalski transportni oddelek in šolska padalska enota.







PILOTI VOJAŠKIH LETAL

V filmih, kjer najpogosteje vidimo vojaške pilote v akciji, je vse lahko. Brezskrbno zlezejo v kabino, pritisnejo nekaj gumbov, vzletijo in branijo zračni prostor. V resnici je do tam dolga pot, ki se začne že v srednji šoli. Bodoči pilot se namreč po končani srednji šoli (zaželjeni strojni) vpiše na strojno fakulteto – letalsko smer. Po štiriletnem študiju se prijavi na razpis za štipendije Ministrstva za obrambo. S štipendijo se kandidat vpiše v Letalsko šolo slovenske vojske, biti pa mora zdrav, imeti dober učni uspeh in opravljenih tudi vsaj šest ur letenja v kakšnem aeroklubu. Če ga sprejmejo, se njegova pot nadaljuje najprej na šolskem letalu Zlin. Po približno dveh letih letenja se lahko odloči za nadaljno šolanje za pilota helikopterja ali pilota letala. Piloti letal se potem naprej šolajo na šolskih Pilatusih.
Šolanje poteka v letalski bazi v Cerkljah ob Krki, kjer je sedež Šolske trenažne eskadrilje, ki ima za osnovne šolske potrebe v svoji sestavi osem šolskih letal Zlin 242L in dva Zlina 143. Za osnovno šolanje pilotiranja helikopterjev ima tri helikopterje Bell 206B Jet Ranger. Za nadaljnje usposabljanje pilotov Pilatusov pa ima dva šolska Pilatusa PC 9. Tam je tudi sedež Letalsko bojne eskadrilje, ki se ponaša še s petimi oboroženimi Pilatusi PC 9M. Toda pilot ima od Zlina do polnega dovoljenja za pilotiranje Pilatusa PC 9M še približno 5 let šolanja, ki vključuje različna letenja v formacijah, dvojicah, nočno letenje ... Pravtako pa se mora posebej izšolati za vsako letalo, ki ga hoče pilotirati. Petnajsta brigada vojaškega letalstva ima v svoji sestavi letal še dve lahki transportni letali PC 6 Turboporter za prevoz padalcev in transportno letalo L 410 Turbolet.




Vse se začne pri Zlinu



PILOTI VOJAŠKIH HELIKOPTERJEV

V letalski bazi na Brniku imajo sedež helikopterska večnamenska eskadrilja, letalsko tehnična eskadrilja, letalski transportni oddelek in šolska padalska enota. Pilot helikopterja se po osnovnem šolanju na letalu Zlin, približno dve leti uri na manjšem dvokrakem šolskem helikopterju Bell 206B, opravi izpit in se potem lahko izšola naprej za večji helikopter Bell 412HP. Teh ima helikopterska eskadrilja osem. Najnovejša pridobitev pa so štirje še večji, glasnejši in sodobnejši (več računalniške tehnologije) AS 532 AL Cougarji.
Tudi piloti helikopterjev se morajo za vsak helikopter izšolati posebej in opraviti izpit. Za Bell 412 se izšolajo pri nas, toda prvi piloti Bellovih helikopterjev so se morali šolati v ZDA pri proizvajalcu. Enako danes velja za pilote Eurocopterjevih Cougarjev, ki se morajo izšolati v Franciji, čeprav se bodo kaj kmalu že šolali tudi pri nas. Šolanje vključuje letenje v formacijah, parih, nočno letenje s posebnimi očali in seveda bojno usposabljanje. Obvezne vaje letenja v izrednih razmerah (odpovedi motorjev ipd.) na simulatorjih pa potekajo pri proizvajalcu – torej v ZDA in Franciji.









LETALSKO TEHNIČNA ESKADRILJA

Za tehnično brezhibnost letal in helikopterjev skrbijo letalski tehniki in tehniki letalci. Letalski tehniki opravljajo večje in zahtevnejše redne preglede plovil na tleh, delijo pa se na električarje in strojnike. Bodoči letalski tehnik-električar mora imeti opravljeno srednjo elektrotehnično šolo, letalski tehnik-strojnik pa srednjo strojno. Kandidat se pravtako prijavi na razpis za štipendije in če mu ugodijo, se lahko vpiše v polletno letalsko šolo Adrie Airways za letalskega tehnika. Narediti pa mora tudi podčastniško šolo. Po dveh letih dela na istem tipu helikopterja, lahko pridobi licenco zanj. Pravtako pa se mora za vsak tip plovila dodatno izšolati in opraviti izpit. V eskadrilji primanjkuje tehnikov letalcev, ki so nadaljevalna stopnja letalskih tehnikov in so del posadke plovil, predvsem helikopterjev. V misijah tehnik letalec skrbi za brezhibno delovanje helikopterja, upravlja z vitlom, vodi pilota pri manevrih, kjer ima ta zelo omejen pogled navzdol ... Helikopter pripravi za polet in opravlja manjše preglede. Napredovanje od letalskega tehnika do tehnika letalca zahteva praktični izpit, kasneje pa mora tehnik letalec z dodatnimi izpiti pridobiti še pooblastila za vsako težje opravilo posebej, kot npr. za nošnjo zunanjega tovora, upravljanje z elektromotornim vitlom ali vrečo za gašenje (ki ji pravijo kar »Bambi«).












"Bambi."