Članki > Fotografija > Mala šola instant fotografije - 4. del
  • Mala šola instant fotografije - 4. del

    17.05.2003 | Tema: Fotografija | Avtor: Radian

Živjo!

Ker imam dela čez glavo in kakopak male šole instant fotografije o raznih tehničnih podrobnostih v stilu zaslonka/čas in podobnih stvari zaradi obsežnosti in iskanja primernega izrazoslovja še nisem zaključil, se sedaj skušam izvleči iz zagate. Ker sem opazil, da mnogo obiskovalcev pošilja fotke na katerih nastopajo kot objekt ljudje, bom napisal nekaj vrstic o portretni fotografiji. Torej:

Odnos fotograf-objekt

Obstaja nekaj (ne)napisanih zakonov, ki jih je potrebno vpoštevati. Vse se začne z interakcijo fotograf-objekt. Seveda, predvsem odnos fotografa do osebe, ki jo želimo portretirati. Oseba se nikakor ne sme počutiti v »podrejenem« položaju. Mnogo profesionalnih fotografov priporoča uporabo t.i. šank psihologije - sproščen pogovor o vsakdanjih stvareh, konjičkih, družini še preden izvlečete na plano fotografsko opremo. Nekateri fotografi se namenoma pretvarjajo, da že fotografirajo s praznim fotoaparatom, preden vanj vtaknejo film in tako prebijejo zid. Če vam bo oseba, ki jo fotografirate zaupala, se bo s tem znebila tudi vsaj malo treme. In če že ravno ni to vaš namen, potem so portreti sproščenih ljudi precej bolj prijetni in naravni.

Timing

....ali »ujeti pravi trenutek«...ko je enkrat vzpostavljen odnos...Vse je odvisno od tega, kaj si predstavlajte pod »pravi trenutek« Lahko je to trenutek sproščenosti, trenutek ko gre določena oseba mimo določenega ozadja...predvsem priporočam, da si ogledate fotografije, ki jih je usvarjal Henri Cartier-Bresson.

Foto krama

Fotoaparat imejte vedno pripravljen na sprožitev! Kajti če postavite osebo v točno določen položaj, v katerem bi jo radi slikali in potem pet minut pritiskate in vrtite gumbe na aparatu, bo to sprožilo kvečjemu negativne posledice kot so »naveličanost« ali pa enostavno utrujenost osebe, ali pa boste enostavno zamudili pravi trenutek! Seveda je zaželjeno, da poveste portretirani osebi kaj od nje želite...npr. nasmešek, namrščene obrvi...

Na ulici

Če fotografirate osebe na ulici prej vprašajte ali pa vsaj namignite, da bi jih radi fotografirali. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker zna marsikdo vzeti vse skupaj kot napad na njegovo zasebnost ali pa kot poklicno dejavnost in lahko od vas zahteva kakšen tolarček, dolarček, euro....Zgodilo se mi je že, da smo med opravljanjem dela bežali z bolšjega sejma v Ljubljani, ker se je zajetna gora sala in mišic, ki je prodajala mobilne telefone počutila ogrožena. Izjeme so seveda množične prireditve kot npr. Koncerti, proslave..., kjer je nemogoče vprašati točno določenega človeka za dovoljenje. Tudi v tem primeru imejte seveda aparat nastavljen, najbolj praktično je na prioriteto zaslonke, ker se lahko v trenutku odločite koliko globinske ostrine potrebujete oziroma nastavite odprtost/zaprtost zaslonke glede na svetlobne pogoje.

Vertikalno/horizontalno

Izbira je seveda vaša, odvisna pa je od tega, kaj želite povdariti. Če gre za fotografiranje osebe, ki je močno »vključena v okolico« - npr delavca v delavnici, lahko to odlično poudarimo s horizontalno kompozicijo. Če pa slikate človeka, ki je velik 240 cm, pride zelo prav vertikala, kajti s tako kompozicijo poudarite njegovo velikost in linijo. Pri portrertni fotografiji ne gre vedno za fotografiranje obraza. O kompoziciji je napisano na tone knjig, če bi se radi dodatno izobrazili na tem področju...

Objektivi

Priporočjiva goriščna razdalja je od 70mm pa tja do 200mm. S takimi razdaljami boste dosegli bolj zamegljeno ozadje in se tako znebili morebitnih stvari v ozadju, ki bi lahko bile moteče, ter primerno oster objekt v ospredju. Dosegli boste tudi bolj detajlirano fotografijo, npr. gube na obrazu itd. Ker ekstremno širokokotni in tele objektivi sliko pačijo (primer - fish eye), oseb z recimo velikim nosom ne boste slikali od blizu pri goriščni razdalji 28mm, ampak boste naredili par korakov nazaj in uporabili prej omenjene goriščne razdalje, ki bodo fotografiji, predvsem pa njegovemu/njenemu nosu dodale bolj ploskovni videz. V določenih primerih je priporočena uporaba soft-focus filtrov, ki dodajo nekakšen »dimast« navdih. Lahko pa se enostavno igrate in z vazelinom premažete robove kakšnega UV filtra ali stekelca in tako ustvarite zamegljen efekt okoli portreta.

Svetloba

Pa smo pri najpomembnejšem! Izogibajte se direktnim bliskom z bliskavico, če je to le mogoče, kajti to povzroča ostre sence in mnogokrat tudi preosvetljene slike. Izjema so le zunanji portreti, kje se bliskavica uporablja kot »fill-in flash«, torej le za dosvetlitev, ki zmanjša kontrast med svetlimi in temnimi deli npr. obraza. Če sonce sije osebi, ki jo fotografiramo z leve strani to pomeni, da ima levo stran obraza precej bolj osvetljeno kot desno. V tem primeru uporabimo fill-in flash in ta temni del dosvetlimo. V takih primerih lahko uporabimo tudi svetlobne odbojnike, ki jih dokaj poceni dobimi v vsaki bolje založeni foto trgovini - najpogostejši so zlati, ki sliki dodaju tople tone in srebrne, ki poleg belih služijo za bolj ali manj močne dosvetlitve. Pomaga tudi plošča stiroporja v rokah vašega asistenta J »Najboljša luč« je zgodaj zjutraj, ob zmerno oblačnem vremenu ali pa ko se pričanja mračiti. Izogibajte se direktnega sonca (lahko pa poskusite kaj nastane, če osebo postavimo tako, da ima sonce za sabo in obraz dosvetlimo z bliskavico).Isto velja za notranje portrete - mehčanje svetlobe bo dalo precej bolj prijeten ton in učinek fotografiji. V te namene so nam dostopni razni »mehčalci« svetlobe, najbolj znana sta sto-fenov omnibouncer in cela serija izdelkov podjetja lumiquest. Če imamo bliskavico z vrtljivim reflektorjem problem ostre svetlobe lahko rešimo tako, da reflektor usmerimo ob steno oziroma strop. Tako dobimo namesto snopa direktne svetlobe soj od stene odbite razpršene svetlobe, ki bo segla tudi izza osebe in zreducirala ostrino sence, prav tako ne bo rdečih oči. Seveda pa se čas potovanja svetlobe podaljša in je zato (odvisno od razdalje) potreno dodatno odpreti zaslonko za kakšno stopnjo. Za specialne učinke nam lahko služi tudi okenska svetloba, ki povzroči npr. samo delno osvetljenost osebe, kar deluje razpoloženjsko in prijetno. V studijih svetlobo mehčajo z »dežniki«. S kakšnim kablom, stojalom in dežnikom se da za male denarce pripraviti improviziran domači studio. Ogromno takih reči je za nizko ceno naprodaj na e-bayu. Nasploh velja, da se v profi fotografiji uporabljajo trije izviri svetlobe - glavna luč (key light), zapolnjevalna luč(hm...kako se prevede fill light) in t.i. hair light (luč usmerjena v glavo osebe oz izza nje...lasata luč??). Vse to v kombinaciji z odbojniki in difuzorji. Pomembna je tudi svetlobna toplota, ki naj bi bila perfektna tam okoli 5600 kelvinov, vendar bi o tem raje kdaj drugič. Pričakujem komentarje, vprašanja...
LP

  

LucifixLucifix - 2003-05-17 22:20:56
bom kaj hitr probal popravt tele šumnike pa šičnike da ne bo težav pri branju...

10