Opisan postopek ne morem reči, da je napačen, ker ni. Zadnje čase predvsem rad poudarjam, da se je fotografstvo in sama fotografija v vseh teh desetletjih ZELO spremenila od tistega čemur smo rekli fotografija pred mogoče 30. leti.
Tako, da danes vsak dela kakor mu paše in ne smemo biti do tega preveč kritični, saj ima vsak izbiro kako bo prikazal nek motiv, kako bo držal aparat v roki med zajemanjem fotografije ipd.
Jaz osebno imam veliko rajši, da že na terenu naredim takšno fotografijo kot jo želim videti na računalniku. To pomeni, da seveda vedno fotografiram na Manual, prilagajam ISO, čas zaklopa zaslonke, vrednost zaslonke, WB (ki ga vse večkrat nastavljam s pomočjo sive karte), prav tako prilagajam merjenje svetlobe in tudi vrednosti saturacije, kontrasta, barv. In vedno fotografiram v načinu RAW+JPEG. JPEG koristim za takorekoč ekspresno objavo, ko že kar med dogodkom posredujem fotografije naprej ali jih ob prenosu na računalniku, v roku ene ure pripravim za pošiljanje naprej v objavo.
Vse je odvisno kakšno vrsto fotografstva se greš. Če se greš foto-reporterstvo, je na fotografijah pomemben moment in ne spet tako zelo barve ipd., poglavitna je pa ažurnost. V kolikor fotografiraš naravo in podobne motive, potem si seveda za obdelavo lahko vzameš več dni ali tednov in fotografije predstaviš, ko imaš vse v piko narejeno in motiv prikažeš sanjski, dramatičen, pravljičen itd.
Jaz se poslužujem obeh načinov obdelave - tako površno-ekspresnega kjer popravim samo levelse in WB, kot tudi ekstremnih obdelav (modne fotografije, portreti, poročne fotografije). Vsako s svojim namenom.
V obeh primerih pa že na samem aparatu hočem imeti tehnično spodobno fotografijo, brez pretiranih prežganin in podosvetljenih delov, z dobro ostrino in korektno kadrirano, saj izrezov fotografij nikoli ne delam.