Zadeva se precej nevarno nagiba v smeri koortzanja nooba, filing mam pa tud, da nekateri vse to razumete, kot da sem a priori proti fotografiranju z odprtim blendam. Včeraj sem na fotoBLOGatcu objavil fotko posneto s 85mm objektivom pri blendi f/1.4 in sem dobil 4 komentarje v smislu "a, min dof, tud ti?" - enga, prvega sem objavil, druge zbrisal. Eni mate možgane res ko kure, sorry.
Jaz sem se večkrat zamislil nad noobovim in lenynovim delom. Tudi meni je bliže Lenyn, ima vendarle bolj raznoliko tematiko kot noob. In ves čas me iritira to, da si vsakič, ko si ogledujem njegove fotografije, mislim, kako škoda je tega tipa za te stvari, saj ga vidim da je tip hud dokumentarist. Point je v tem, da zna zabeležit nek moment. V končni fazi pa kaj to mene sploh briga.
Zato sem odprl to temo. Tudi zato, ker debata tako, offline, vedno nanese na ta minDOF in kurcanje le-tega, nekako zahrbtno deluje vse skup. V bistvu, noob, ti bi mi moral bit hvaležen, da sem se te teme lotil, tako bomo vsaj razčistil s tem. Zato ajde, predebatirajmo tu, na forumu, kaj bomo pametni sam za šankom. Saj vidte; tema šiba, zanimiva je, mislim da se je sam čakalo kdo bo začel - jaz pa tud rad drek mešam.
Ciljal sem tudi na to vseobsegajočo nekritičnost na portalu, predvsem v galeriji. Dejmo bit "deci" in kdaj tistega, ki si to zasluži, skoortzaymo. Ne mormo sam vzdihovat in omedlevat od navdušenja ob vsaki povprečni fotki. Jaz sicer v galeriji ne sodelujem (ne objavljam in nikoli nisem in zato tudi ne komentiram, ne ocenjujem), pogledam pa vsake toliko; pri portretih se sploh ne ocenjuje več fotografij, temveč kak dobre so bejbe in kako hud je DOF?
Pa portreti dejansko niso dobri, tud ne morejo bit, ker avtorji nimajo znanja. Ne podcenjevat portretne fotografije, je hudo, hudo zahtevna zadeva. Folk tega sploh ne ve, nihče se ne vpraša kam meče senco nos, kam obrvi, kam brada, kako spravit ksiht v proporce, kako osvetlit obraz s pravimi kontrastnimi razmerji, kaj mora bit ostro, kaj je lahko ostro in kaj ne sme bit ostro. Doprsni ali ožji portreti se sploh ne smejo delat pri preveč odprtih blendah, ker je tako nos preveč izven območja glob. ostrine; ušesni mešički so lahko neostri, nos ne. Ja, pravila so zato, da se kršijo in da si jih razlagamo po svoje, jih nadgrajujemo, spreminjamo - to v fotografiji najmanj pride v poštev prav pri portreturi.
Ampak ne, bolj ko so portreti v riti, bolj ste/so z njimi zadovoljni. Folk si dviguje ego s tem, da jih hvali nekdo, ki o njihovem delu nima pojma - kdo si resnično želi take pohvale, kritike? Meni mat doma vsak dan hvali fotografije, yebe se men za to, kaj pa moja mat ve o fotografiji?! Hočem opozorit, da to ni v redu, hvalte stvari ki so delane napak. In vse to se na Slo-foto malodane oglašuje. Saj pravim, lahko pa temo zapremo in gremo naprej gledat ISO 6400 semple od D3.
In ja, jasno, sem vpletam tud osebne preference, ki jih gojim v Fotografiji, kaj mi je blizu in kaj mi ni. Prejšnji mesec sem bil v Perpignanu na mednarodnem festivalu fotožurnalizma in se med drugim udeležil tudi predavanja Dennisa Stocka, žive fotografske legende, veste kaj je tip najavil? Citiram (ja, sem sedel v prvi vrsti in pisal kar je govoril, da se je kar papir smodil):
"We are all subjective. There is no such thing as objectivity in photography"