Tole ti sicer ne bo pomagalo, mam pa tud sam v svoji omari par podobnih štorij.
Pred leti sva šla s punco v Izolo na silvestrovanje in ko prispeva iz Logatca na obalo, se najprej s katrco zapeljeva do agencije, ki nama je zrihtala apartma. Poštimamo papirje, osebne dokumente in bla, bla, nakar na parkirišču sedeva nazaj v katrco in se odpeljeva kak poldrugi km od agencije do apartmaja. Prideva tja, odprem zadnja vrata in zadnja klop prazna (torbo z opremo vedno prevažam na zadnji klopi) ...!?
V trenutku, ko sem zagledal prazno klop, sem bil 100% prepričan, da sem torbo odložil na streho, ko sem katrco odklepal ... Razčefuk, ki v tistem trenutku nastane v glavi je nepopisen.
Torbo, v kateri sem imel D100, F100, Rolleiflex 6008 Pro z 80/2.8 planarjem, FE2 in 5 (dobrih!) objektivov, fleš ter vse možne dodatke razen stativa, skratka vse moje foto premoženje (takrat sem se s fotografijo preživljal ravno pol leta ...) sem sicer pozabil že poprej in me je čakala v pisarni agencije ...
Huda je bila tud fora, ko sem v času tik pred zadnjimi lokalnimi volitvami imel v Postojni za portretirat enega od županskih kandidatov. Zmenila sva se na Titovem trgu (bravo Postojna ...) v strogem centru mesta in jaz ruknem torbo z vsemi svojimi objektivi (tisti dan sem delal 3 različne stvari in sem nosil s sabo vse) in midva lepo začneva fotkanje z D200 in 50/1.4 objektivom. Nato končava, tipu sežem v roke, se zahvalim, stečem v avto, aparat na zic in se lepo odpeljem naprej v Pivko, kjer sem imel v enem podjetju za pofotkat proizvodnjo.
Se pripeljem pred firmo, pustim avto na parkir placu pred upravo in se skočim z aparatom na rami not zment kako in kaj. Pol pa Teksas; grem jaz kao do (odklenjenega) avta po torbo z opremo in ko odprem zadnja vrata spet ... zadnja klop prazna!
Jaz not znort, da mi je en iz avta pljunil torbo in da bi rad vidu posnetke varnostnih kamer in ko čakam pred pisarno varnostnikov, v glavi premlevam preteklo uro lepo po korakih ... jao mater, torba je ostala na klopi na Titovem trgu!
Torba, s takrat vsaj milijonom sit opreme, me je ODPRTA čakala usred Postojne na lep sončen dan okrog 13. ure popoldan celih cca tri četrt ure!
Še dobro, da je šel tisti kandidat v bližnji bufet na deci belega, saj je, ko sem ga iz Pivke poklical, če je torba še tam, le-to videl skozi okno bufeta in jo shranil za tistih 15 min vožnje nazaj do Postojne ... Po mojem je nihče ni pljunil samo zaradi tega, ker je bila odprta in je pač dajala vtis, da fotograf ni daleč ... pa je bil ...
Da ne omenim, kako sem lani fotkal en koncert Nietov ... Ko sem snel 70-200/2.8 in nataknil 85/1.4, sem zum postavil pokonci pod oder za cerado , ki prekriva odprtino na prednjem delu odra. Pol pa ... koncerta je bilo konec, jaz pa lepo pit za šank in ko sem se 2 uri po koncu koncerta odpravljal domov, se mi je zdel ruzak nekam lahek ...
Objektiv me je čakal točno tam, kjer sem ga pustil pred slabimi tremi urami - vsem na očeh, ker so delavci že odstranili cerado! Najbrž se ga ni ločilo od morja flaš, kozarcev (mam tistega v beli izvedbi) ... in se sploh nihče ni zmenil zanj ...
Trikrat (3-krat!) pa sem torbo s parimi objektivi že pozabil v "divjini"; dvakrat v gozdu in enkrat v travi sredi Planinskega polja; si kar predstavljam, kaj bi od nje ostalo, če bi se je lotil kak traktorist z rotacijsko kosilnico ...
V glavnem; očitno se splača hodit kakih 5 m za mano in pobirat robo, ki jo pozabljam?
Mislim, da imam dovolj "izkušenj", eti, da lahko rečem, da točno vem, kako se počutiš - tega nikomur ne privoščim, ker to so stvari, za katere ne vem kdaj jih človek preboli, če sploh kdaj. Sploh kadar je kriva lastna neumnost ali pozabljivost, kot v najinih primerih.