Ker si res želiš komentarja, malo na dano temo malo na splošno.
O tej temi se ne razpravlja, ker je večina z njo že opravila in se iz lastnega zanimanja in želja pač ukvarjajo z analogno fotografijo ali ne; to ne pomeni, da nimamo mnenja o tem, samo verjetno se redko komu da v nedogled filozofirati o že tisočkrat prežvečeni temi. Se je pa ta debata verjetno preselila na forume kjer se družijo ljudje, ki jih zanima analogna fotografija (na Fb-ju je sigurno kaka skupina namenjena samo temu). Tako moč, kot praviš, ima pa zgolj zato, ker ji ti pripisuješ tako moč.
Zadeva je preprosta, predstavljaj si lepo pesem napisano na roke ali pa to isto pesem natipkano na računalnik in sprintano na papir na tiskalniku. Za voljo primera lahko rečeva, da je prva analogna druga pa digitalna predstavitev iste pesmi. Ali sta vsebina in sporočilo pesmi manj vredna, če je pesem sprintana ali napisana na roko? Ne, stvar je samo v tvojih projekcijah in lastnostih, ki jih pripisuješ določenemu mediju in nič drugega, sporočilo ostaja isto. Lahko se tu začnemo zapenjati v detajle pa ne bo na koncu nič drugače.
To da se pri digitalnih ''preveč'' posvečaš tehnikalijam je čisto tvoj problem (mogoče še od koga) in v bistvu nima veze s sporočilom fotografije (kot si ugotovil), po domače povedano zaradi dreves ne vidiš gozda... ''Problem'' pri digitalni fotografiji je mogoče tudi ta, da imamo nešteto nekih fotoaparatov in tehničnih nastavitev s katerimi se je ''potrebno'' ukvarjati, nihče pa ti ne brani, da uporabljaš digitalni fotoaparat na isti način kot analognega (vstavi vanj 256MB kartico, nastavi na JPG pa boš imel prostora za eno dobro rolo filma). Vsake oči imajo svojega malarja, kot pravimo in tako imamo za vsak okus nekaj. Vseeno je. Če ti določen medij omogoča izražanje tvoje vizije ga uporabljaj, če pa ne pa pač ne. Medija sta različna, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi, to pa ne pomeni da je en ''boljši'' ali ''slabši'' od drugega, to so osebne preference, ki imajo večinoma res za vzrok doberšno mero nostalgije in romantike (dobri stari časi pa te zadeve).
Tudi za digitalno fotko imaš ob hitro spreminjajočih se razmerah na voljo samo par poskusov, isto kot pri analogni. Ne glede na znanje, ki ga zahteva tako en kot drug pristop pa so možnosti za idelen zajem motiva vedno omejene. Tudi v časih analogne fotografije se je fotkalo tako kot sedaj z digitalnim, veliko fotografov (sploh profesionalnih) je poslikalo 10 ali več rol filma na dan, če je bilo treba, hec je samo v tem, da je to strošek, tega pa si večina ljudi ni mogla privoščiti in tako so bolj pazili kaj in koliko fotkajo in tako se je prepričanje, da se moraš za analogno bolj potruditi in da vsak škljoc ''šteje'' pač vsidralo, v bistvu pa je bilo to zgolj vprašanje denarja, kot še pri mnogih drugih stvareh. Če rabiš nešteto poskusov za dobro fotko z digitalnim, potem ne znaš fotkati, tudi z digitalnim namreč lahko narediš samo eno ali dve fotki in sta super, če znaš; sicer pri digitalnem te potrebe ni ampak, ker smo se lahko, smo se pač razvadili in sedaj mislimo, da ne gre dugače. Se pa z digitalnim precej lažje in hitreje učiš in precej lažje eksperimentiraš. Sedaj lahko delamo fotke, ki so bile s filmom praktično nemogoče brez neke specialistične opreme, z osnovnimi modeli modernih fotičev . Prav tako pa imaš fotografije, ki so z digitalnim nemogoče, vzemiva za malo bolj ekstremen primer 6 mesečno ekspozicjo sončeve poti z luknjičarko. Pa naj bo to dovolj zaenkrat.
Kar se pa tehničnih lastnosti fotografije tiče pri analognem napram digitalnem je pa zaenkrat to lahko še stvar debate oz. formatov. Če boš vzel velikoformatni film in ga dal v kamero velikega formata (4x5, 8x10) boš dobil fotko, ki bo, kar se tehnične kvalitete tiče, precej boljša tudi od najboljših digitalnih kamer srednjega formata, tehnični minus filma napram digitalnemu je torej samo pri manjših (35mm in manj) formatih. ČB film ima lahko ob pravilni uporabi neprimerljivo večji dinamični razpon kot katerikoli senzor. Imata pa obe tehniki oz. oba medija neko sebi lastno estetiko, ki pa je spet stvar osebnega okusa. Analogna fotografija tako vsekakor ni za odpad, je pa njena uporaba postala precej bolj namenska in za splošno vsakodnevno rabo ni več najbolj praktična in/ali ekonomična, drugače pa je pri raznih ''umetniških'' projektih.
''...da imam pri analogni vedno v podzavesti, da zahteva več znanja, več truda in še več izvirnosti, da lahko kompenzira tehnični minus napram digitalni...''
Kar se mene tiče je ravno obratno, za dobro digitalno fotko rabiš več truda, znanja in izvirnosti iz preprostega razloga, svet je dobesedno zasičen z dobrimi/solidnimi fotkami. Sedaj lahko vsak, ki ima vsaj malo občutka in tehničnega znanja ter opreme, naredi spodobno fotografijo. Vse prevečkrat tako, da gre pač ob določenem preverjenem času na preverjeno lokacijo in s podobnimi nastavitvami naredi kopijo fotke nekoga drugega, ki mu je bila všeč; veliko izvirnosti v tem primeru ni, zgolj oponašanje. Predvsem je zanimiv pojav, ko 10 ali več fotografov stoji na isti lokaciji in delajo ''isto'' fotko v istih razmerah, temu bi lahko rekli lep primer črednega nagona, originalnost se v tem primeru popolnoma izgubi. Sam zajem je mogoče z digitalno tehniko enostavnejši, da boš pa naredil izvirno fotografijo, ki bo izstopala v poplavi praktično identičnih pokrajin (večinoma fotkanih z istih lokacij in obdelanih na zelo podobne načine), sončnih vzhodov/zahodov ki so sami sebi namen, ptic in živali fotkanih na identičen način, portretov z zamegljenim ozadjem,... se moraš pa prekleto potruditi in to ne samo na tehničnem področju, pa še prekleto veliko sreče rabiš z razmerami. Je skoraj lažje s filmom, saj izstopa že zato ker je film, kar pa še ne pomeni, da je fotografija dobra

. Hec tukaj je pa še ta, da je večinska javnost tako programirana, da vse kar odstopa od ''ustaljenih'' norm, smatra za ''slabo'' oz. ostaja nerazumljeno, ker se skoraj nikomur več ne da razmišljati in ker je ''vse'' postalo instant z zelo omejenim rokom trajanja. Za primer vzemi ta portal, dva dni po objavi skoraj nihče ne več za fotko, ki si jo objavil in tudi nikogar ne briga (z redkimi izjemami), vse je samo še na prvo žogo, da pozornost pritegne takoj ampak prav tako hitro ta pozornost popusti. Tako se v nedogled pojavljajo enake ali podobne fotografije, ki premorejo toliko izvirnosti in originalnosti kot nakupovalni centri, zgolj še en škljoc kakršnih je dobesedno na miljone.
Kot je rekel nekdo: ''Ko znaš narediti tehnično perfektno fotko se fotografija šele prične.'' Fotografija namreč ni tehnična vaja ampak medij za vizualno pripovedovanje in izražanje oz. povedano drugače, najprej je traba znati pisati preden lahko napišeš esej s katerim želiš nekaj povedati, pisanje je v tem primeru zgolj orodje in ne cilj, kar pa veliko ljudi zamenjuje pri bolj tehničnih dejavnostih. Je pa že tako, da velika večina pač interpretira zgolj tehnično perfektnost kot dobro fotografijo, kot bi rekel, da je pravilno napisan nesmisel v obliki knjige dobra knjiga... Seveda, lažje je v nedogled popravljati in se ukvarjati s tehnikalijami (velko fotografov ostane na tem nivoju)kot pa se poglobiti vase in okolico ter ugotoviti ali sploh imaš kaj povedati, to je pa težko.
Pa še ena misel malo za razmišljanje in/ali provokacijo. Lahko bi argumentirali, da digitalna fotografija sploh ni fotografija, če vzamemo definicijo fotografije dobesedno - risanje s svetlobo namreč. Edina ''prava'' fotografija bi po taki definicija bila le končni produkt (fotografija) kjer smo vse korake opravili s pomočjo svetlobe, torej ''analogno''. Zajamemo motiv na svetlobno občutljiv film, zadevo razvijemo in nato s povečevalnikom s pomočjo svetlobe prenesemo na svetlobno občutljiv papir ali na katerega koli izmed drugih svetlobno občutljivih medijev z enim izmed raznih analognih procesov. Za printanje fotografij s tiskalnikom ne rabimo svetlobe, le barve in tako ne dobimo fotografije (saj ne ''rišemo'' s svetlobo temveč z barvami) ampak grafiko oz. digitalno reprodukcijo fotografije. Edina zadeva, ki bi ji na ta način lahko rekli fotografija je analogen print v temnici, fotografiranje na fotopapir z luknjičarko (pinhole), uporaba ostalih svetlobno občutljivih materialov ali pa dia film. Fotografija je v tem primeru materialen otipljiv objekt, to kar imamo in gledamo na računalniku so samo digitalne slikice, ki pa jim po definiciji ne moremo reči fotografije, če malo zafilozofiramo.
Argumentov za in proti v debati analogno napram digitalnemu je na obeh koncih nešteto in vsi so enako relevantni, noben pa popolnoma absoluten (razen dokazljivih tehničnih faktorjev), ker so konec koncev vse to zgolj subjektivna mnenja posameznikov in njihovega pogleda na zadevo. Lahko bi o tej temi filozofirali in se spuščali v malenkostne razlike v nedogled, pa je smiselno? Z obema medijema lahko narediš odlično fotografijo, tako da gremo fotkat s čimer koli komu pač paše.
lp