0   

Matev @Matev 22. Jan 2006, 21:00

Če se sprašujete ali obstaja kakšna tehnologija za stiskanje podatkov, ki bi bila naprednejša od naprimer zipa ali podbnih kompresij?

Preberite spodnji sestavek.

Obstaja zero squize tehnologija (ZeroSquizeTM)- je sicer še v povojih a vendarle.

Temelji pa na zelo preprostem dejstvu, da je vsak zapis v digitalni obliki zapisan z nizom ničel in enic. Skrček se doseže z naslednjim postopkom: program prešteje število ničel (ničle same po sebi ne vsebujejo informacije) v celotni datoteki in jih nadomesti z številom le teh (enako a z malo drugačnim postopkom se tudi enice prešteje in jih nadomesti z številom le-teh).
Nato se postopek lahko ponovi do 16x.
Kar skupno ustvari kompresijo ki je neprimerno boljša od raznih zip ali podobnih zadev.

A pomankljivost te tehnologije je v tem, da je še v beta fazi testiranja in poleg tega je računsko izredno zahtevna.

Ima pa skrček po testih sodeč naslednji: okoli 100 mega bajtov stisne na vsega 15 kilo.

Kar bi v kasnejših fazah razvoja lahko izdatno pohitrilo ves medmrežni prenos.

Da ne omenjam kaj bi to lahko pomenilo za trg pomnilniških kartic. Predstavljajte si, da spravite več tisoč slik na navadno nekaj mega bajtno kartico.

Očitno se tudi diskom obetajo lepši časi - kar se prostora tiče.
 0   

iztok @izo 22. Jan 2006, 21:09

uf, tole je pa zelo površno povedano, različni podatki se lahko različno skrčijo, sploh pr fotkah je problem, text že lahko zelo skrčiš ipd.
trenutno je glede krčenja najbolj uspešen jpeg2000, samo se ni tako prijel, se mi zdi.
dej še kakšen link za tole, da bo kaj več za pogledat.
 0   

Srečko @Srečko 22. Jan 2006, 22:55

Matev je napisal/a:
Če se sprašujete ali obstaja kakšna tehnologija za stiskanje podatkov, ki bi bila naprednejša od naprimer zipa ali podbnih kompresij?

Preberite spodnji sestavek.

Obstaja zero squize tehnologija (ZeroSquizeTM)- je sicer še v povojih a vendarle.

Temelji pa na zelo preprostem dejstvu, da je vsak zapis v digitalni obliki zapisan z nizom ničel in enic. Skrček se doseže z naslednjim postopkom: program prešteje število ničel (ničle same po sebi ne vsebujejo informacije) v celotni datoteki in jih nadomesti z številom le teh (enako a z malo drugačnim postopkom se tudi enice prešteje in jih nadomesti z številom le-teh).
Nato se postopek lahko ponovi do 16x.
Kar skupno ustvari kompresijo ki je neprimerno boljša od raznih zip ali podobnih zadev.

A pomankljivost te tehnologije je v tem, da je še v beta fazi testiranja in poleg tega je računsko izredno zahtevna.

Ima pa skrček po testih sodeč naslednji: okoli 100 mega bajtov stisne na vsega 15 kilo.

Kar bi v kasnejših fazah razvoja lahko izdatno pohitrilo ves medmrežni prenos.

Da ne omenjam kaj bi to lahko pomenilo za trg pomnilniških kartic. Predstavljajte si, da spravite več tisoč slik na navadno nekaj mega bajtno kartico.

Očitno se tudi diskom obetajo lepši časi - kar se prostora tiče.


Tega pa ne verjamem!
Lep pozdrav!

Srečko
 0   

Alien @Alien 22. Jan 2006, 23:12

Sliši se res enostavno. Kako da se tega ni že prej kdo spomnil? Namesto milijard ničel in enk bi lahko imeli le dve številki... Veš koliko ničel in koliko enk je v košu pa vse veš. Ne razumem samo kaj je tu tako računsko izredno zahtevnega. Pač šteješ tako kot hruške in jabolka. upset
 0   

iztok @izo 22. Jan 2006, 23:15

ma ni tako enostavno, no, sploh pr fotkah in videu.
 0   

Boštjan @loomy 22. Jan 2006, 23:19

O, čizs Alien...
 0   

Matej Mišvelj @matej_m 22. Jan 2006, 23:20

na nivoju ničel in enic je vseeno a gre za zip, jpeg, fotko, doc dokument, iso fajl... vse so sestavljene iz zaporedja 0 in 1
 0   

Alien @Alien 22. Jan 2006, 23:23

izo je napisal/a:
ma ni tako enostavno, no, sploh pr fotkah in videu.

No v teh primerih bi mogoče res morali 32x ponoviti postopek štetja, pri programih, tekstu, običajnih podatkovnih datotekah in podobnem bi bilo pa 16x dovolj. cool
 0   

iztok @izo 22. Jan 2006, 23:25

stiskanje podatkov (sploh recimo pr videu) je ena težjih stvari za programerje, lahko bi rekel kar za matematike, ker ti razni logaritmi za jpeg, dvix ipd stiskanje zaslužijo kar nekaj nagrad, po mojem (in so jih, če se ne motim), brez kompresije internet ne bi obstajal v tej obliki, kot je sedaj.
kot pravim, se splača malce pozanimat, kako kompresije deluje, pr recimo videu še sploh, cela znanost, verjemite.
čudno, ampak google ne najde nobenega pravega link za tale ziro skujiz.
rad bi vidu malce več o tem napisanega, ker tako na pamet teško kaj vrjamem.
 0   

Boštjan @loomy 22. Jan 2006, 23:26

Ja valda, saj mašinca dela v binarnem sistemu.
ali pa se naj kar enice seštejejo in napišemo vsodo v desetiškem sistemu. (vsota ničel je pa itak nič). Števika bo manj mestna in zasedala bo manj prostora. Voila - preprosto. laugh laugh
 0   

Alien @Alien 22. Jan 2006, 23:26

izo je napisal/a:
čudno, ampak google ne najde nobenega pravega link za tale ziro skujiz.
rad bi vidu malce več o tem napisanega, ker tako na pamet teško kaj vrjamem.


Po mojem bi moral iskati po ruskih in kitajskih straneh... thumbsup
 0   

iztok @izo 22. Jan 2006, 23:30

hmm, zakaj? tu gre za tehnologijo, ne pa neke piratske filme ipd. vsak, ki dela v tej smeri ali pa je kaj pogruntal, bo ziher na očeh raznih medijev, sploh internetnih.
 0   

JurijVM @JurijVM 23. Jan 2006, 00:24

To so buče.

Vsa stiskanja delajo na enakem principu, odstranjevanju redundančnih informacij. Če zapišm ta stavk brz kkšne črke, sm nekj spustu, pa vseen razumte. Ker ima vsak jezik veliko količino redundance je prejšnji stavek berljiv, če ne bi bilo nobene redundance, bi bil popolnoma nerazločen, čim bi zmanjkala ena črka, ne bi več vedeli katera beseda je bila v originalu.
Pri slikah imamo dve vrsti kompresije, izgubno in brezizgubno. Prvo poznamo vsi po njenem predstavniku, JPEGu, drugo pa predstavlja recimo TIFF.
Tudi tukaj brezizgubne kompresije delujejo na principu izločanja redundančnih (podvojenih) podatkov, brez katerih celota ni okrnjena. Na primer, da bi v besedilu ugotovili, da je besedna zveza Evropska Unija pogosto uporabljana in bi jo nadomestili z EU, ko bi to nazaj prevajali, točno vemo, kaj to pomeni in lahko rekonstruiramo podatek Evropska Unija, nič ni šlo izgubljeno. Ta primer je groba poenostavitev, ampak za predstaviti idejo je v redu.
JPEG v osnovni obliki deluje na podlagi diskretne cosinusove transformacije in kvantizacije, poleg tega da izkorišča določene posebnosti človeškega očesa, ki je na določene barve bolj občutljivo, recimo zeleno, kjer je potrebno ohraniti malo več informacij, ker jih oko tudi več razpozna, za razliko od rdeče, kjer oko razloči manj podatkov.
Kvantizacija je v osnovi povedano razvrščanje vrednosti v "predalčke", če imamo 10 predalčkov md 0 in 100, pridejo vsa števila od 0 do 9 v prvi predalček, s tem smo izgubili določeni del informacije, smo naredili nek približek. S tem uvajamo izgube in zmanjšujemo informacijo, ampak glede na to, koliko različnih odtenkov lahko človeško oko prepozna, lahko zanemarimo določeno količino informacije, pa tega sploh kaj dosti ne opazimo.
Samo bistvo JPEG algoritma je diskretna cosinusna transformacija, v osnovi to pomeni, da sliko prevedemo v frekvenčni prostor, kjer zanemarimo določen frekvenčni pas, s tem zopet odstrajnimo del informacije, ki nam ni tako pomembna. Primer, ko se to pozna so robovi na sliki, tam lahko opazimo izgubo informacij, ki jo vpeljuje JPEG, na robu se pojavi visoka frekvenca, ker skokovito prehajamo iz nizke intenzitete v visoko, ko pa smo pri DCT (diskretnem cosinusnem transformu) odrezali visoke frekvence, sem nam rob malo razmaže. Drugi konstrukt so kocke, do tega pa pride, ker JPEG obravnava sliko po kvadratih, ob močni kompresiji se potem vidi meja med kvadrati.
Kaj več o tem si lahko poiščete na netu, kjer bo tudi lepše razloženo, jaz to pišem po spominu in mogoče sem kaj zgrešil ali slabo razložil.
Razlika med JPEG in JPEG 2000 je, da slednji uporablja valčno fransformacijo, ki je še bolj primerna fotografijam in manj umetnim slikam, zato se da doseči še višje stopnje kompresije.
Stopnjo više je še Karhunen-Loevejeva transformacija, ki je prilagojena vsaki sliki posebej, ker išče posebnosti v sliki, na temu temelji prepoznava prstnih odtisov, ni pa praktična za slike, saj bi moral poleg stisnjenih podatkov vedno zraven podati še informacijo, kako si jih stisnil, ker je stiskanje unikatno in prilagojeno sliki.

Jurij
 0   

Matev @Matev 23. Jan 2006, 00:30

no no
tehnologija zeroSquizeTM je preizkušena
a na žalostsedaj deluje le pri stiskanju podatkov

raztezanje dela še določene težave

ko so znanstveniki stisnili za testeno sliko žirafe ki je imela 200mega podatkov so dobili po ponovnem razširjanje en star mp3 od michala jacksona
 0   

iztok @izo 23. Jan 2006, 01:11

kot pravim, če stvar dela, dej kakšen link kjer je to videt. jurij, malce preveč podatke mečeš skupaj na prekratko besedilo, oz bi moralo biti bolj poljudno.
point jpega je jasno manjši fajl, kolkr jst vem je tiff nestisnjena datoteka (oz. obstaja neka minimalna kompresija v tiff obliki, če si to mislil).
finta v jpega je, da najde odtenke enake barve in si zadevo prek enaga pixla oz. bolka pixlov zapomni glede barve, za ostale pa shrani samo pozicijo x,y na skliki (oz. nekaj v tem stilu, ne me držat za besed, rad bi zalo po kmečko prazložil zadevo). samo primer:
dve sliki, enako veliki po x in y dimenzijah, recimo 600x400m pix. slika a ima veliko detajlov, mnogo barv itd, recimo da je gor drevje ipd. slika b je recimo samo jasno nebo, se pravi več ali manj ena barva, samo malce tonsko različna.
slika a bo po velikosti fajla dosti večja (pr enaki stopnji kompresiranja jpeg) zarat prej omenjenaga načina kompresiranja. to je sicer zalo po kmečko, kot sem rekel, ampak za eno takšno prvo predstavo bo, najbrž.
enako je poem pr videi mpeg ipd, samo tu še za dosti bolj komplicirane logoritme, ki lahko "predvidijo" kakšna bo smer gibanja objekta oz, njegovih pixlov itd itd in đše veliko enih dolgočasnih detajlov, ki niso za sem. je pa stavr dosti bolj kompleksna kot redimo pr statični sliki.
 0   

iztok @izo 23. Jan 2006, 01:13

uf, se opravičujem za slovnico, pa tudi razlaga ni bila najbolj točna. eh bom dal rajš kak pameten link.
http://www.photo.net/learn/jpeg/
no, za fotografa ja najbrž najbolj važno, da ve, kako so kompresija slike obnaša in kakšna bo velikost datoteke na konce, to je bilo približno prav, če že drugega ne.
 0   

Iztok Založnik @iztok432 23. Jan 2006, 06:30

Pomojem nas ta Matav vleče za n...

Razlogi zakaj mislim da je to potegavščina:
1. predstavljajte si bajt ki je zapisan 01010101 in potem ta ZeroSquiz pobere ven 4 nule in ko jih dekomprimira lahko, ker ima podano samo stevilo nul lahko napiše 1111000 ali 00110011????

2. Google tega ne najde, niti pod razno.

3. Stisniti po angleško je pravilno squeeze na pa neki squiz laugh

4. Če je res to kje na netu prebral naj da link!!!!!!

5. Izo ma prav: "ma ni tako enostavno, no, sploh pr fotkah in videu." devilish
 0   

Matic Kos @MaticK 23. Jan 2006, 08:26

Se strinjam z Iztok432-om..
Kaj ti pomaga, da prešteje 0 in 1-ce, ce pa ni kljuca kako so bili razporejeni?!?


Še dodatno pa dvomim po tejle izjavi:

Matev je napisal/a:
ko so znanstveniki stisnili za testeno sliko žirafe ki je imela 200mega podatkov so dobili po ponovnem razširjanje en star mp3 od michala jacksona


Iz jabolka ne moreš dobit hruške, pa če se še tako trudiš. Lahko dobiš jabolčni sok, pa nic vec..
 0   

grupatnt @grupatnt 23. Jan 2006, 08:34

Hahahahahahaha biggrin
Kako si vas lahko človek sposodi biggrin

Glejte, stvar je taka. Taki algoritem obstaja, in kot so že napisali pred mano je zelo preprost. Pač zapiše število enic v končno datoteko. Res veliki problemi pa nastanejo pri dekompresiji. Oz. povedano drugače, dekompresija ni mogoča. Torej ta algoritem ne deluje v obe smeri, kar ga naredi za neuporabnega. To je zdaj bilo bolj strokovno razloženo.

Če pa želite bolj laično razlago, je pa to finta s katero računalničarji oz. programerji, dražimo greenhorne ali bruce ali kogarkoli, ki je tako pameten da bi se rad šel programerja biggrin Obstajajo zanimivi odgovori in zanimive debate na to temo, do trenutka ko jim poveš da to ne more špilat biggrin
 0   

Alien @Alien 23. Jan 2006, 08:54

Mi je prav žal, da ste tako hitro obupali. Jaz sem se pa že veselil, da bom namesto uporabljanja vseh možnih nosilcev podatkov sedaj samo dve številki na listku napisani nosil okoli, pa bi imel vse pri roki... biggrin


Pojdi na:   
Postani Slo-Foto.net član
Zadnje v forumu
Anketa
Kako pogosto uporabljate mobilni telefon za fotografiranje?
Rezultati