S tem se nebi strinjal... sam se pokrajino odpravim fotkat ko se mi vreme zdi primerno... tudi ob 2h popoldne lahko nastanejo zanimive fotografije... Sicer pa je res odvisno od tega kaj fotkaš...nek modni/komercialni shooting boš prej dobro premislil preden se ga lotiš...medtem ko recimo še fotografiraš naravo lahko se enostavno odločiš za turo v hribe, na morje itd...
Odvisno kaj in čemú slikaš. Če za dušo - potem slikaš ko ti duša da in se niti ne obremenjuješ če si kaj dobrega dobil ali ne. Če pa po naročilu oz. potrebi pa planiraš vnaprej glede na to kaj želiš doseči.
Jaz imam včasih kar dolge "premore" med raznimi, recimo jim foto pohodi. Najhuje pa je, ko imaš v glavi zamišljen kak projekt, pa se ga ne moreš in ne moreš lotit. Potem pa seveda obratno, ko pride naval volje do fotografiranja.
Če imam v glavi naštudiran kak projekt, potem vem približno kaj hočem, seveda pa na terenu še dodatno eksperimentiram. Ko pa kar tako hodim in slikam, pa je seveda vse naključno in zamišljeno v hipu.
Včasih sem jemal fotič vedno s sabo na turo in poslikal vse, kar je prišlo pred objektiv. Zdaj pa že približno vem, kje in ob katerem času je večja verjetnost za dober posnetek. Velikokrat ga pustim kar doma in se raje sprostim. Spet drugič imam v mislih določeno zadevo in grem s celotno oborožitvijo na lokacijo. Vedno bolj pogosto pridem domov ne da bi stisnil sprožilec, kar je tudi v redu. Obdobja brez fotkanja so vedno daljša, čeprav je to verjetno samo del ustvarjalnega cikla.
Kadar je naročilo, dobim pa kar žulj na kazalcu
Perfection is achieved, not when there is nothing more to add, but when there is nothing left to take away. (Antoine de Saint-Exupery)
Jaz ali fotografiram načrtovane projekte ali pa javne dogodke in takrat vzamem foto opremo s seboj. Nimam pa navade, da bi imel fotoaparat vedno pri sebi. S slikanjem javnih dogodkov nimam planiranja in izkoristim dane razmere, ki se mi ponudijo na lokaciji. Pri projektih pa, ko dobim idejo, si jo zabeležim in dneve ali mesece malo po malo razmišljam o njej ter si zapisujem pomembne faktorje. Kadar se mi zdi celota smiselna in dodelana, skušam zadevo realizirati. Ponavadi čakam na pravo vreme in se ravnam po razpoložljivosti ljudi.