0   

jernej kaše @zapp0 18. Sep 2010, 22:52

Malo berem o karakterističnih krivuljah, določitvah ISO in taki solati in... nič ne štekam laugh

Pri karakteristični krivulji me matra npr., da je podana za različne razvijalce in čase razvijanja. Če pogledamo npr. tmax 400 http://www.kodak.com/global/en/professional/support/techPubs/f4043/f4043.pdf imamo podane krivulje pri razvijanju 6,8 in 11 minut.

6 minut bo dal najmanj kontrastne negative, najtemnejša točka pa bo imela ~D1.8. Če ga razvijaš 11 minut, bo že negativ sam po sebi bolj kontrasten, najtemnejša točka pa bo imela >D3.

Ko to gledam, se spomnim dveh stvari:
- da je to pravzaprav push razvijanje, ali ne?
- da sta v navodilih za tetenal podana dva različna časa, eden za em.. "difuzorski", en pa za "kondenzerski" povečevalnik.

Zdaj pa gruntam. Prva stvar...
Za tmax in D76 razvijalec, je naprimer priporočen čas 7,5 minut. Za push na 1600 se ta čas podaljša na 9,5 minut. Za push procesiranje piše, da bo nekaj manj detajlov v sencah, več zrna in večji kontrast. Ok, jasno.

V poglavju "Contrast adjustment" pa izvemo, da lahko kontrast povečamo za 20%, če podaljšamo razvijanje na 9 minut oziroma 40%, če razvijamo slabih 11 minut. O zrnu pa v tem poglavju nič, čeprav je operacija ista??

In končno, vprašanje:
- ali bo film, ki ni bil podosvetljen (namenjen pushanju) pri daljšem času ravno tako bolj zrnat; če ja, zakaj o tem nič ne piše?

- če bomo uporabljali v glavnem hibridni pristop (torej skeniranje namesto temnice), ali ni bolj smiselno razviti negativa za večji kontrast? Skenerji ne bi smeli imeti težav tja do D3 in morda bi tako dobili širše tonske vrednosti?
 0   

Miha @cedo 19. Sep 2010, 11:01

Za največji tonski razpon je potrebno filme razviti čim bolj izenačeno, tj s čim manj kontrasta. Kontrast negativa pa pri razvijanju določamo s tremi dejavniki:

- čas razvijanja
- agitacija
- temperatura razvijalca

Ko "pušamo" pravzaprav le višamo kontrast, ki žal najbolj prizadane svetle dele (temne partije negativa), kjer izgubljamo detajle in povečujemo zrno. Na temne dele (sence) oz. svetle partije negativa pa skoraj ne vplivamo. Rezultat je kontrasten negativ z gostimi sencami in malo risbe v svetlih delih. Takega negativa skener na mara.

Za izenačen negativ je torej treba osvetljevati nekoliko bolj in razvijati nekoliko manj. ISO 400 film osvetljujemo tako, kot bi bil 200 in skrajšamo čas razvijamja za 20% (eksperimentiraj).
 0   

jernej kaše @zapp0 20. Sep 2010, 16:13

Bom poskusil! Včasih bi pasalo met film narezan na 10+3 posnetke :-/

Sicer sem pa še malo gledal in študiral tele krivulje in me je najbolj presenetilo, da ISO vrednost filma ni v ničemer vezana na 18% sivo, niti za dia filme ne (zato velvio marsikdo fotka kot iso 32). Ker ne vem, kdaj v praksi leča na film meče 1 lux sekundo, si ne predstavljam povsem, kam 18% sivina pada; vendar, zaradi načina, kako je ISO definiran in da proizvajalci radi dajejo višje številke, ker jih uporabniki radi kupujemo, ima film ogromno rezervo za preosvetlitev.

In zato nemara za filme, ki imajo zelo širok "dinamični razpon" sploh ni slabo, da jih po defaultu osvetliš eno stopnjo nad deklarirano hitrostjo (torej zmanjšaš iso za 1/2)?
 0   

Miha @cedo 20. Sep 2010, 16:43

Saj ni vezana na sivino.

V 40-tih letih je kodakov inženir Loyd James arbitrarno določil t.i. "Kodak speed" standard občutljivosti, ki meri minimalno potrebno ekspozicijo za minimalni kontrast v sencah. Metoda določa točko, kjer ima "noga" specifične počrnitvene krivulje 1/3 povprečnega kontrasta "ravnega dela" krivulje, imenovan tudi gamma. Leta 1959 pa Kodak (kasneje še ostali) prevzamejo DIN, metodo, ki meri minimalno gostoto (počrnitev) na filmu, upoštevajoč mreno (=fog) filma. To zadnjo metodologijo prevzame ISO (s tem da odpravi "standardni" razvijalec).

Današnje ISO vrednosti so kar našponane, in jih lahko loviš le z ustreznimi razvijalci. Nič pa seveda ne škodi, če negativ film osvetliš za blendo ali dve bolj.
 0   

Olaf @Olaf 20. Sep 2010, 22:07

Poglej si še Barry Thornton’s Two-Bath Developer.
Gre za razvijanje v dveh razvijalcih in naj bi bili dobro razviti tako temni kot svetli deli negativa. Podobno kot podaljšano razvijanje brez agtiacije (t.i. stand development; zelo razredčen razvijalec, agitacija samo na začetku in nekoliko višja temperatura, da se čas razvijanja skrajša; jaz sem pri tej tehniki HC-110 razredčil na 1:63 in celo na 1:100).

Več info in rezultate pa najdeš tudi tukaj in pa seveda na google-u.


Pojdi na:   
Postani Slo-Foto.net član
Zadnje v forumu
Anketa
Kako pogosto uporabljate mobilni telefon za fotografiranje?
Rezultati