Odpiram malce bolj "filozofsko" temo
Vsi vemo, da zna biti slovenski jezik včasih malce omejen, kar se tiče strokovnega izrazoslovja, in da v takšnih situacijah posežemo po opisni rešitvi, torej nek pojem, za katerega angleški jezik ima točno določen termin uporabimo opis tega ali pa posežemo po tujki.
Kdor prebira tujo literaturo, tuje forume ipd. je verjetno že zasledil izraz "rendering" tudi pri opisih objektivih oz. pri razpravah o kvalitetah določenih objektivov. Tole npr. je primer, ko Nikon v najavi novih modelov zapiše: "The lens exhibits excellent rendering capability with shooting all distances, from close-up to infinity, making it especially suited to portrait photography." Celotna najava je tule:
http://www.nikon.com/about/news/2010/0819_af-s_85_24-120_28-300-03.htm Tole pa je npr. posnetek teme o tem ali je 50mm Summicron objektiv "Sharpest and best Rendering lens for Digital/Film?"
http://tinyurl.com/34r9zsc
V iskanju ustreznega slovenskega izraza sem najprej prišel do tujke "rendiranje" oz. "renderiranje", ki se razlaga v luči 3D animacije kot: "Rendiranje je proces obdelave 3D modela v 3D fotorealistično sliko s pomočjo programske opreme. Model je opis 3D objekta v obliki podatkovne strukture. Vsebuje podatke geometrije, zornega kota, teksture, osvetlitve in senčenja. Renderiranje je uporabno v arhitekturi, videoigrah, filmih in pri vizualizaciji. Pri vsakem elementu uporabimo različno tehniko, ki pa je programsko zelo zahtevna. V 3D grafiki je renderiranje zahteven proces, ki nam upočasni delovanje računalnika."
Podobno v tejle raziskovalni nalogi na strani 8
http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/302/Cinema_4D.pdf avtor pojem "rendering" sloveni kot "rendiranje" in razlaga kot "Upodabljanje modela ustvarjenega v 3D. Prevedemo ga lahko kot senčenje, čeprav je to seveda mnogo več. Vsak model (ali pa animacija) se mora po tem, ko je ustvarjena, nekam izrisati, na neko 2D podlago. Rendiranje poskrbi za to. Večja je slika, več je podrobnosti, dalj časa traja rendiranje. Ta čas lahko variira od sekunde pa tudi do več ur, oziroma dnevov. Je tudi odvisen od moči računalnika, na katerem rendiranje izvajamo. Gre torej za zelo zahtevne in zapletene algoritme, v katerih morajo programerji upoštevati tako fizikalne lastnosti svetlobe in materialov kot tudi vida, in vse to prek precej zahtevnih matematičnih postopkov prevesti v programski jezik."
V fotografski literaturi pa sem naletel le na bolj poetičen izraz "risati" oz. "izrisati", npr. nek objektiv lepo riše, s tem objektivom narejena slika ima lepo izrisane detajle ipd..
Čeprav bi se lahko zadovoljil z izrazom "risati" oz. "izrisati", pa je po mojem mnenju izraz "rendiranje" oz. "renderiranje" (angl. "rendering") širši pojem kot "risanje" (ang. "drawing"). Angl. "rendering" se namreč opisuje tudi kot "prenos tridimenzionalnega objekta v dvodimenzionalni slikovni prostor" oz. "izdelava dvodimenzionalne slike iz tridimenzionalnega objekta" (torej neke vrste preslikava).
Predlogi za slovenjenje so bili tudi "prikaz" in "upodabljanje", izhajajoč iz angleške razlage, da pomeni "rendering" tudi "to represent or depict artistically".
Skratka, jaz, ko govorim o rendiranju (ja, za zdaj se bom zadovoljil z uporabo te tujke), mislim predvsem na to, kako nek objektiv (seveda v kombinaciji z nekim slikovnim senzorjem ali filmom) v dvodimenzionalnem prostoru izriše dejanske teksture, detajle, osvetljene in osenčene dele ter prehode med njimi, plastičnost nekega tridimenzionalnega objekta iz realnega sveta ipd.. Pri tem pa mislim tudi na druge kvalitete objektiva, tako izmerljive kot neizmerljive, kot npr. na IQ, prikaz barv, kontrasta, bokeh in ostrino oz. mehkobo.
Pri tem se mi zdi bistveno, da rendiranja (verjetno?) ni mogoče izmeriti ali opredalčkati, temveč je stvar očesa oz. okusa.
Npr. pri izdelavi portretnega objektiva od tehnologov in razvijalcev pričakujem, da bodo proizvedli tak objektiv, ki bo v kombinaciji s slikovnim senzorjem oz. ustreznim filmom za portrete rendiral človeški obraz (kožo, lase, oči ipd.) na najbolj naraven oz. všečen (problem, ker je to subjektivna kategorija) način. Se pravi, da bo pri pravi goriščnici in pravi zaslonki ostrina ravno prava za to (tu meni paše npr. malo mehkobe), da bo koža prave gradacije ipd..
OK, vem, da tu ogromno vlogo odigra izbrani film oz. v digitalu slikovni senzor ter post-produkcija, ampak vseeno je objektiv tisti, ki sliko zajame in prenese na film oz. senzor.
Sam sem o tem začel razmišljati šele, ko sem začel fotografirati s 50 f/1.2 objektivom ter fotke primerjal s fotkami, ki sem jih naredil s 50 f/1.4. Čeprav bi se dalo razlike opisati skozi izmerljive in neizmerljive kategorije, pa vsega s tem ne bi zaobsegel, zato raje uporabim pojem rendiranje. Za moj okus torej 50 f/1.2 lepše rendira portrete.
Seveda me zanimajo vaša mnenja na to temo, vesel pa bom tudi še kakšnega predloga za slovenjenje tega izraza.
Kot rečeno zgoraj in kot je bilo pripomnjeno na Vriskaču, se za rendiranje že uporablja bolj poetičen izraz "risanje", zato bi bilo fino, da tisti, ki ta izraz uporabljate, tudi malo opišete, kaj si pod to predstavljate (seveda lahko tudi s primeri).