Hja, ker sem Sony/Minolta uporabnik, bom poskušal o bistveni razliki (ki mi je pomembna) zapisati nekaj stavkov.
In se kar se le da, izognil navijaštvu:
Ko sem se odločal o prvem digitalnem SLR-ju, pravzaprav so me znanci fotografi v to skoraj prisilili, češ "daj že enkrat nehaj s HP945 in poskušaj DSLR!", sem najprej malo 'potipal' v bolj napreden svet z nakupom rabljene Minolte 7i, kjer sem poleg dobil še bliskavico 3600 HSD.
Ker je bilo pred to Minolto življenje enostavno, torej nameriš in škljocneš, se je naenkrat vse skupaj malo zapletlo. Pri 7i pač ta način ni dovolj za uspešen posnetek, brez vsaj nekaj več nastavljanja. Ob tem naj povem, da sem vso analogno dobo (vseh dobrih 45 let svojega življenja) čisto lepo preveslal s takšnimi in drugačnimi 'trotelcami', SLR-ja nisem imel nikoli.
Kaj kmalu, po nekaj mesecih uporabe 7i, sem se le odločil za DSLR. Nasvet sem dobil od vsem znanega urednika brezplačne foto-revije in spletne strani ta pa je bil: "Ker veliko fotografiraš v naravi in boš vedno potreboval velike goriščnice, vzemi KonicoMinolto 5D, tudi zaradi njene stabilizacije v ohišju." To je bil čas, ko navijaštva za znamke, posebej pa še ekstremnega preferiranja le dveh, še ni bilo čutiti, pa me pravzaprav nihče ni prepričeval o nasprotnem. Precej je k moji odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da sem - verjeli ali ne - že imel Minoltino bliskavico.
Začetek 'sistema' je bil, torej gremo naprej.
KM 5D s kit-om je bil sam le nekaj dni, nato pa so se pričele nabave. Obdobje, ko se je digital očitno prebil v ospredje, torej 2005/06, ob tem pa še 'izbris' foto znamke Minolta, je bil zlato obdobje za kupovanje objektivov "A" sistema, razočarani lastniki analognih Minolt so jih dajali krepko pod ceno.
In v relativno kratkem času, manj kakor enega leta sem si jih 'navlekel' dober ducat, ob rabljenih pa še bigmo in 18-200. Poti nazaj (beri - k menjavi sistema) ni bilo več.
In kakšno zvezo ima to moje pletenje zgodbice s pozivom o predstavitvi razlik med vstopnimi aparati različnih znamk?
Večinoma je vse povedano med vrsticami, pa vendar bom te različnosti zapisal posebej - uporabnost vseh vrst, tudi najstarejših, rabljenih objektivov in stabilizacija v ohišju torej posledično cenejši objektivi so tisto, kar še danes loči dve znamki vstopnih modelov od ostalih, torej Pentax in Sony. Njima ob bok lahko postavim Olympuse, ki imajo kup še drugačnih 'ugodnosti'. Žal pa Olympus tudi zahteva nekaj več in po mojem mnenju je ravno Olympus s svojimi vstopnimi modeli 'odgnal' največ začetnikov in jih vrnil v kompaktni razred ali pa k menjavi sistema (to je MOJ vtis!)
Še največja razlika vstopnega modela pa je pri Nikonu, ki je s prihodom svojega D40 naredil radikalno razliko - omejeno možnost uporabe objektivov pri sistemu ostrenja. To dejstvo me je - priznam - šokiralo. Podobno, kakor me je razočaral Sony, ki s svojim naprednim razredom od A700 ne napreduje, producira pa množico vstopnih modelov, ki jim je skupno le to, da so si podobni eden drugemu in kakšnih večjih preskokov v tehnologiji ne ponujajo. Ob tem se sprašujem, kaj razmišljajo načrtovalci razvoja.
Vsaj majhen žarek za Sony je prihod A33/55, kjer je marsikaj postavljeno na glavo in - boljše!
Lahko pa, da sem, tako kakor marsikdo med Vami, ki to berete (čestitke, če ste prišli do tukaj !

) preveč obremenjen z napredkom tehnike in ta napredek tudi z zanimanjem spremljam.
Prijatelj je pred dvema letoma kupil Nikon-a D60 v dvojnem kitu in mu ne manjka ničesar - niti pikslov niti goriščnice, še manj dileme "kaj bi še kupil".
Enostavno fotografira in ustvarja domače albume vseh vrst.
Zanj je razlika med vstopnimi modeli popolnoma nepomembna.
In takšnih amaterjev je največ.
Še enkrat hvala avtorju teme, da jo je sprožil in upam, da bo svoih 5c dodal še kdo.
LP