Jejhata, jejhata, sviri, urosm in poetski!
Seveda je kriva moja lenoba, da nimam posameznih dogodkov na papirnem zapisu, kaj pa drugega.
In da bi lahko to uredil od doma, ali pa v Harvey-u, do katerega imam 10 minut peš in bi bil v slabi uri doma s papirnatimi izdelki.
Vse to drži.
Ampak kaj mi vse to pomaga, če je sistem takšen, da podpira mojo 'lenobo'.
Bom razložil še enkrat, kako se je delalo in kako se dela sedaj:
-
analogno si kupil film (ali več njih) ga vstavil v aparat in vse skupaj vzel s seboj na izlet. Nato pa škljoc, škljoc, previdno z razmislekom, vsak kader petkrat preveriti (in marsikaj zamuditi

), ves čas kontrola nad preostankom filma. Nato naslednji dan do foto-studia, ki te naroči čez par dni (OK, proti koncu tudi samo uro ali dve), ves ta čas pa te močno zanima kaj je na filmu, ali je vse uspelo, ali so 'lepe' slike in še kaj. Nato greš ponje, po možnosti pozabiš kontrolni listek doma, končno dobiš kuverto z razvitimi posnetki in negativ lepo razrezan in v svojem žepku. Gledaš posnetke, jih zložiš v mapico in potem kažeš naokoli. Malo tistim, ki so zraven, včasih tudi tistim, ki niso. Skratka: nekaj dni pričakovanj in skrbi, potem pa veselje/razočaranje, kar koli.
-
digitalno pa tudi vzameš s seboj aparat na izlet ("ali imam dovolj kartic?"), škljocaš, malo s premislekom, večinoma pa kar tako, včasih vmes posnetke brišeš, drugič tudi ne, rafale po deset in več se ti ne da kontrolirat, zapolniš eno kartico, pa drugo, pa šele pri tretji ali četrti malo paziš na število preostalih posnetkov. Prideš domov, prižgeš računalo (ki je tudi prekletstvo!), vtakneš prvo kartico v čitalec, jo preletiš, pa drugo, pa tretjo, potem se greš preobleč, se ponovno usedeš pred ekran in besno tolčeš po smernih tipkah, gledaš prvih sto, pa drugih, pa tretjih sto in tako do konca. Nato 'pretočiš' vsebino vseh kartic na disk v mapo z imenom dogodka in datumom in si greš skuhat kavo. Če je časa dovolj, se malo 'poigraš' s kakšno konverzijo iz RAW-a, potem pa na net in na SF, da vidimo, če je urosm spet kakšno 'uganil' (tole je hec, upam da razumeš

)
Kje hudiča je sedaj čas za selekcijo nekaj sto posnetkov, primerno obdelavo, pošiljanje (ali obisk) in vlaganje v mapco?
Če so pa ja vsi že na disku in bodo v najkrajšem času še na back-up-u
Takle mamo, hja.
P.S.: vidim zapis kleb-a, ki je prišel ravnokar: ni problem, če bo kaj na diskih čez deset let ali več, ker bo po sistemu, ki ga imam, takrat zapis celo na več lokacijah, kakor sedaj (vedno pri nadgradnji diskov kopiram pomembne vsebine na novi disk), problem je v tem,
da je tega preveč!