Glede difuzorja/boucerja. Ta difuzor kot ga imaš ti, je namenjen predvsem uporabi tako kot sem priložil link višje. Se pravi pod kotom 45° in ga usmeriš direkt v osebo. Ker fora bouncerja je v tem, da se pod takšnim naklonom ustvarijo odboji že znotraj difuzorja samega in iz njega izstopi razpršena in nekoliko oslabljena svetloba, ki mora (zdaj ta mora je tako-tako... če komu ne paše, pač dela drugače) doseči predmet fotografiranja (osebo) brez vmesnega odbijanja.
V moji praksi se je pokazalo, da je difuzor efektiven bolj na kratkih razdaljah (beri: 1 meter do cca. 5 metrov). Vse kar je dlje, pride svetloba do tja preveč razpršena in zelo oslabljena.
V cerkvi, verjel ali ne, utegne biti veliko bolj koristen tisti izvlečni bel panel/kartonček, ki ga imajo naprednejše bliskavice vgrajenega.
Oziroma jaz v pogojih kjer nimam od česa odbijati svetlobe ali pa fotografiram na prostem nek objekt, ki je precej oddaljen (10 metrov in več), uporabim tako imenovan A Better Bounce Card (ABBC). Sicer je zadeva do konca skomercializirana in precenjena, z malo spretnosti in iznajdljivosti pa si takšno reč lahko narediš sam.
Pri ABBC je vsaj meni zelo fino tudi to, da z bliskanjem ne motim ljudi ob strani in za menoj, ker vsa akumulirana svetloba izstopi na prednji strani in tako se svetloba minimalno porazgubi.
Kajti v cerkvah in podobnih ambientih moraš vedeti tudi to, da v kolikor stene/stropi niso beli in boš svetlobo odbijal od npr. rumenih/rjavih/oranžnih sten.. No, takrat si boš šele nakopal pravega hudiča, saj bodo obrazi oseb rdeči ali oranžni in celotna slika bo dobila "štrih" v tej barvi.
Ja, vse v redu, če fotografiraš v RAW, boš lahko obraze naredil nazaj naravne barve, ampak bo potem vse ostalo preveč modrikasto/zelenkasto. Tako, da tukaj pazi.
Zelo pa pomaga kljub uporabi difuzorja, če nekoliko znižaš čas zaklopa in uporabiš fleš na zmanjšani moči, samo kot dopolnilo. Takrat lahko pričakuješ ozadja brez kakršnih koli senc.
Jaz sem se učil tako, da sem si postavil preprost predmet pred belo steno ali kasneje živ model in treniral, ter si zapisoval nastavitve in položaj fleša ter kakšen modifikator je bil na njem, ter tako kasneje ugotavljal kdaj je bil efekt boljši.