No, če so gorjanci bližnji hrib, potem me zelo čudi, da rimske ceste še nisi nikoli videl... Svetujem ti, da na prvo primerno jasno noč (morda celo danes - čeprav okrog gorjancev aladin napoveduje neke oblake...) greš malo na sprehod po temi - se pravi nekam, kjer ne svetijo več nate luči naselja, v katerem živiš. Če v temi počakaš petnajst minut do pol ure, se ti bodo oči privadile na temo in stvari na nebu bodo postale bolj očitne. Takrat boš lahko opazil nežen svetel pas, ki gre čez nebo - to je rimska cesta. Samo zdaj moraš na lep pogled nanjo čakati do kake polnoči, še bolje dlje. To te seveda zna na začetku vreči malce iz tira, če si dnevno bitje - astronomi smo nočne živali z razlogom.
Stellarium ti lepo pokaže rimsko cesto na dokaj realističen način. Dobra stran je pa to, da s stellariumom lahko premikaš čas sem in tja, ne da bi vmes postal zaspan...

V programu si moraš nastavit, kje na Zemlji si, potem si prebereš navodilca o bližnjicah na tipkovnici in potem se odpraviš na potep skozi prostor in čas. Ta bistvene komande so tako ali tako 3: l - pospeši čas, j - upočasni čas (ali pospeši nazaj, če smo že ustavljeni) in k - nastavi čas nazaj na realno hitrost. S tem si lahko pogledaš, kako se nebo spreminja v malo hitrejšem tempu.
Glede središča galaksije: rimsko cesto vidimo zato, ker je naše Sonce del galaksije, ki ima obliko nekakšne ogromne pice. Če se v mislih preseliš na zrno origana na pici, bo s tega vidika večino drugih zrn origana moč videti v tankem pasu, ki ustreza ravnini pice - nad in pod pico bo teh zrn dokaj malo - no, morda bo kakšno še pod kosom šunke in kakšno nad tabo na artičoki ali šampinjonu, vendar bistveno manj, kakor v ravnini galaksije. Tako je tudi z zvezdami na nebu - tiste, ki so nam zelo blizu in svetle, vidimo posamično, velika množica preostalih pa nam s prostimi očmi ni vidna, razen če jih je dobolj na kupu, da jih skupaj vidimo kot nežno liso svetlobe. In v ravnini galaksije je zvezd ogromno, zato ravnino galaksije vidimo kot svetel pas svetlobe.
Stvari se na tej točki še malce zakomplicirajo - naše zrno origana namreč ni na sredini pice: zato tudi v ravnini pice drugih zrn ne vidimo v vseh smereh enako. V smeri proti središču pice gledamo čez večji del pice, kakor v smeri proti robu, torej bo zrn origana videt več v tisti smeri, kjer je središče pice, vsaj v primeru, da je bila prica kolikor toliko enakomerno posuta. Skratka, rimska cesta je najsvetlejša v tisti smeri, kjer je središče naše galaksije. Pojdi še na wikipedijo in poglej slike. Boš opazil razliko.
Glede orientacije po nebu - ali vidiš na oko, ali pa si pogledaš kako stojijo stvari s stellariumom (ali kakim drugim digitalnim planetarijem).
Z 18mm bo 30sek sicer verjetno že malce razvleklo zvezde, a po mojem ne predirano. Vsekakor poskusi, nastaveitve vedno lahko še spremeniš...

Fokus je za začetek res kar tako za narest, samo preveri na posnetku, če so zvezde ok - včasih je treba kar nekaj poskusov, da je fokus ok, saj se na zvezdah zelo hitro pozna vsako defokusiranje... Je pa res, da širši kot je kot, manj je težav z ostrino, tako da ne bi smelo bit prehudo.