0   

Vanja @vanjat 17. Jul 2012, 16:51

Tole je izsek iz poročila:
3.9.11. Objava fotografij, na katerih so določljivi posamezniki
Informacijski pooblaščenec je v letu 2011 končal postopek, v katerem je z vidika ZVOP-1
presojal prostorske fotografije, ki jih je na splet objavil zavezanec. Predmet postopka so
bile prostorske fotografije, na katerih so se nahajali tudi določljivi posamezniki. Inšpekcijski
postopek je bil sicer ustavljen, ker je zavezanec brez zahteve Informacijskega pooblaščenca
s spleta neselektivno umaknil vse prostorske fotografije, posnete v Sloveniji.
V postopku so bile obravnavane prostorske fotografije razdeljene v tri skupine, glede na namen
njihove objave in glede na to, ali so na njih tudi določljivi posamezniki. V prvo skupino
fotografij sodijo tiste, na katerih ni določljivih posameznikov. Informacijski pooblaščenec se
s to skupino fotografij ni ukvarjal, saj so predmet varstva osebnih podatkov posamezniki in
njihovi osebni podatki.
Drugo skupino predstavljajo fotografije, ki po svoji vsebini tvorijo slikovni prikaz poročanja o
nekem dogodku (teki, festivali, javna družabna srečanja...), na njih pa so tudi določljivi posamezniki.
Objava takšnih fotografij iz vidika varstva osebnih podatkov praviloma ni sporna.
V tem primeru zakoniti interes fotografa za objavo fotografije, npr. njegovo umetniško ustvarjanje
in publicistično udejstvovanje, prevlada nad interesom posameznika, ki se udeleži
nekega dogodka, pri tem pa je tudi slikovno zabeležen.
Tretjo skupino pa sestavljajo fotografije, katerih namen je prikazati geografsko lokacijo,
posamezne dele naselij oziroma arhitekturo, na njih pa se nahajajo tudi določljivi posamezniki,
fotografija pa ne beleži nekega posebnega dogodka. V zvezi s to skupino fotografij
Informacijski pooblaščenec meni, da se da zasledovani namen, torej na spletu objavljen
prikaz posameznega dela naselja, arhitekturo, oziroma kot jih je opisal zavezanec, “prikaz
naravne in kulturne dediščine našega planeta (s poudarkom na prikazu Slovenije)”, z enako
kvaliteto doseči tudi tako, da na fotografiji ni določljivih posameznikov. Interes fotografa po
objavi fotografije v tem primeru ne prevlada nad interesom npr. mimoidočega, da se sam
DELO NA PODROČJU VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
56
odloči, ali želi biti na fotografiji določljiv. Fotografije iz te skupine se morajo pred objavo na
spletu predrugačiti tako, da posameznik ne bo več niti določljiv. Zavezanec se je odločil, da
namesto zamegljevanja obrazov določljivim posameznikom iz te skupine nadene maske.
Vprašanja razmejitve med posameznikovo pravico do varstva osebnih podatkov na eni strani
in svobodo izražanja fotografov na drugi strani, so, kot se je izkazalo, zahtevna. Informacijski
pooblaščenec meni, da ta razmejitev v konkretnem primeru poteka med drugo in tretjo skupino
fotografij. Res pa je tudi, da je ta meja lahko zelo tanka, ni npr. iz vsake fotografije že enostavno
razvidno, da gre npr. za fotografijo dogodka. Informacijski pooblaščenec je z obrazložitvijo
sklepa o ustavitvi postopka skušal narediti test, s katerim naj bi se presojalo, ali je treba z vidika
varstva osebnih podatkov, fotografije pred objavo na spletu predrugačiti tako, da posamezniki
ne bodo niti določljivi. Ob tem ne gre spregledati, da je treba v zvezi z drugo in tretjo skupino
fotografij upoštevati tudi splošno pravico posameznika do zasebnosti oziroma njegovo
pravico na lastni podobi iz 35. člena Ustave. Varstvo teh pravic je praviloma prepuščeno posameznikom,
pristojnost Informacijskega pooblaščenca pa ni podana. Navedeno pomeni, četudi
je fotografija skladna z ZVOP-1, to še ne pomeni, da posameznik nima možnosti tožiti zaradi
posega v osebnostne pravice, katerih del je tudi pravica na lastni podobi.
Predvsem splet je v zvezi z objavo fotografij in varstvom osebnih podatkov prinesel povsem
novo dinamiko. Objavljene fotografije so preprosto dostopne vsakomur z dostopom do spleta.
Čedalje več orodij na spletu pa omogoča tudi prepoznavo obrazov, ki se potem lahko združujejo
v nove zbirke podatkov. Zato npr. na spletu objavljenih fotografij ni mogoče enostavno primerjati
z npr. tiskano izdajo fotografij.
Informacijski pooblaščenec je izdal tudi mnenje glede t.i. ulične fotografije in varstva osebnih
podatkov. V zvezi s tem je treba opozoriti na vsebinske razlike med ulično fotografijo, ki
je obravnavana v tem mnenju, in med fotografijo, katere namen je predstaviti del naselja,
arhitekturo oziroma fotografijo, ki je posneta na ulici. Dejstvo, da sta praviloma obe fotografiji
posneti iz javne površine, npr. ulice, še ne pomeni, da sta obe fotografiji z vidika
varstva osebnih podatkov enaki in da je treba uporabiti enaka pravila. Bistvo ulične fotografije,
kot posebne zvrsti dokumentarne fotografije, je slikovno zabeležiti posameznike
na javnih mestih v posebnih okoliščinah, situacijah, interakcijah z živo in neživo naravo
oziroma z drugimi posamezniki. Namen ulične fotografije je pokazati nek utrip mesta,
ulice, življenja v njih … Prostorska fotografija se tudi zaradi tega, ker prikaže vso okolico
okrog fotografske opreme, težko uvrsti pod ulično fotografijo. Celotni vtis prostorske fotografije
(ki ne beleži dogodka) je predvsem v doživetju dela naselja in arhitekture.
 0   

fotoana @fotoana 4. Avg 2012, 12:38

"Informacijski pooblaščenec je izdal tudi mnenje glede t.i. ulične fotografije in varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem je treba opozoriti na vsebinske razlike med ulično fotografijo, ki je obravnavana v tem mnenju, in med fotografijo, katere namen je predstaviti del naselja, arhitekturo oziroma fotografijo, ki je posneta na ulici. Dejstvo, da sta praviloma obe fotografiji posneti iz javne površine, npr. ulice, še ne pomeni, da sta obe fotografiji z vidika varstva osebnih podatkov enaki in da je treba uporabiti enaka pravila. Bistvo ulične fotografije, kot posebne zvrsti dokumentarne fotografije, je slikovno zabeležiti posameznike na javnih mestih v posebnih okoliščinah, situacijah, interakcijah z živo in neživo naravo oziroma z drugimi posamezniki. Namen ulične fotografije je pokazati nek utrip mesta, ulice, življenja v njih … Prostorska fotografija se tudi zaradi tega, ker prikaže vso okolico okrog fotografske opreme, težko uvrsti pod ulično fotografijo. Celotni vtis prostorske fotografije (ki ne beleži dogodka) je predvsem v doživetju dela naselja in arhitekture."



Je torej zdaj ulična fotografija sporna s stališča varovanja osebnih podatkov, ali ne?
 0   

Uroš Miklavčič @Ulrich 5. Avg 2012, 12:03

Ne.
blog: [url=http://blog.miklavcic.si]blog.miklavcic.si[/url] | twitter: [url=http://twitter.com/uros_m]@uros_m[/url] | galerija: [url=https://www.slo-foto.net/portfolio/Ulrich]SloFoto[/url] | podjetje:[url=http://miklavcic.si] miklavcic.si[/url]
 0   

abo01 @abo01 5. Avg 2012, 16:00

Tudi prostorska fotografija ne bi smela biti, pa je to le zaradi Googla. Ampak žal naša IP ne loči med Google StreetView, ki je aplikacija in klasično prostorsko fotografijo. In to je srž celotnega problema.
 0   

Dule @DuleB 5. Avg 2012, 16:30

Ah, vse to so že stara prežvečena jajca. Nobena stvar ni sporna, dokler te nekdo ne toži potem pa... Pravda je okrogla - pri enih vratih noter in pri drugih ven. En sodnik razsodi tako, drugi spet drugače.
Dušan Brezovnik


Pojdi na:   
Postani Slo-Foto.net član
Zadnje v forumu
Anketa
Kako pogosto uporabljate mobilni telefon za fotografiranje?
Rezultati