Večina jih prisega na t.i. colorama papir. Kupi se ga v rolah po več metrov in, ko se preveč umaže, ga preprosto odrežeš in vržeš proč. Vendar menim, da je pri nas ta papir predrag.
Navadno blago kot ozadje sploh ni slabo ampak na kar bi te opozoril, ker ga občasno uporabljam tudi sam - zelo rado se zguba in v kolikor ne bo povsem ravno, se utegnejo te gube pokazati na fotografiji. Še hujše je, če imaš tkaninasto ozadje napeljano tudi po tleh, saj z vsakim premikom modela obstaja verjetnost, da se bo ustvarilo veliko gub, ki lahko delujejo zelo moteče. Če že uporabiš tkanino, glej, da bo res visoke gramature (nekaj sto g/m2) in naj ne bo prožna. Ter predvsem - naj bo pralna! Celotno ozadje pa naj ne bo tako pretežko in preveliko, saj ga boš občasno moral stlačiti v pralni stroj.

Tkanina naj bo gosto tkana in po površini matirana, da ne odbija svetlobe. Odlično se obnese žamet, a je tudi precej drag in težak (sledi, da moraš imeti močno stojalo za ozadje (najboljše kar stensko)).
Pa ne kupuj preozkih ozadij. Meni osebno je npr. širina 2,75 metra preozka. Dokler na 4 meterskem ozadju in višini vsaj 2,50 metra se da že normalno delati.
Drugače pa resnično dolgoročno kot studijska rešitev, je pa ozadje iz vinila (zelo težko, zelo obstojno) ali pa belo prebarvane stene in pralna tla, z neopazno izdelanim prehodom med steno in tlemi.