75 € se mi zdi zelo malo.
Če vzameš, da v kolikor bi bil s.p., že potni stroški nanesejo 40 €. Jaz za vsako pot nad 50 km računam še 1 uro časa na poti.
Potem kot praviš je fotografiranja 1 uro. Če meni naročnik tako pove, ga takoj opomnem, da ne prihajam in odhajam na uro. Zato v tvojem primeru v glavi že takoj računam na 2 uri. Sam sem vajen, da sem na vsakem dogodku vsaj 15-20 minut tam prej. Prvič zato, da si ogledam teren, drugič, da se najdem z naročnikom ali drugo odgovorno osebo in se pogovorim kaj pa kako, tretjič, da spoznam ljudi s kom bom sodeloval in komu se moram prilagajati. Tu so drugi fotografi, kamermani, ozvočevalci, lučkarji ipd. Najboljše je imeti te zadeve poštimane. Veš kod se smeš gibati in kod ne, kaj smeš početi in po drugi strani - lahko prosiš, da ti ustvarijo luči po želji, ti priskrbijo boljšo pozicijo ipd. V kolikor opažam, profesionalci delajo/delamo na tak način. Tisti, ki so prišli samo malo poslikat, pa pridejo zadnjo minuto, brezglavo blodijo, so vpadljivi tristo na uro, skačejo v kader ostalim, se ne držijo pravil (ker sploh niso seznanjeni z njimi ipd.). Sploh pa v tem času je smiselno priti prej že zaradi same foto opreme, da se potem ne nabere kondenz na lečah in ogledalih/senzorju.
Potem ob koncu dogodka pa sigurno še nekaj časa mine za pogovor z naročnikom, ostalimi udeleženci, mogoče zakusko ipd. Seveda nikoli ne moreš točno biti natempiran; enkrat profitiraš 10-20 minut ti, drugič potrpiš in si tam 10-20 minut dlje kot je bilo predvideno in zaračunano.
Prav tako računaj na ves svoj čas, ki ga boš porabil v post-produkciji. Se pravi od časa, ko se bodo fotografije prenašale na računalnik, ko boš (če boš) posebej za stranko kalibriral monitor, ko boš pregledoval in obdeloval fotografije in tudi, ko boš fotografije sortiral in kopiral na medij (CD) ter pripravljal fotografijo za pošiljanje v tisk. Pa tudi ne pozabi na čas, v katerem boš CD morebiti pakiral v kuverto in nesel na pošto.
Mogoče se vse to sliši preveč požrešno ampak niti ni.
Na poslovnih seminarjih dostikrat učijo po slednjem sistemu in imajo zelo prav: predstavljaj si, da imaš 8 ur zaposlenega delavca. Od kje mu boš dal plačo, če ga boš na dogodke pošiljal točno na uro, ne boš računal njegovega časa na poti, njegovega časa za obdelovanje, pripravljanje, snemanje, pakiranje...
Verjetno je hitro jasno, da to ne bi šlo dolgoročno.
Res sem primere napisal za fotografe s.p.-je, ki plačujejo prispevke, odvajajo davek ipd., ampak kopito poslovanja in zaračunavanja je lahko tudi pri priložnostnih fotografih povsem enako. Le urna postavka naj bi bila nekoliko nižja. Oziroma točkovano delo v kolikor ne želiš uporabljati urne postavke.
Srečno in preudarno!