0 

notko @notko 31. Dec 2013, 23:51

Bral sem sledeč članek:
https://www.slo-foto.net/novice/2013/09/04/gostujoci-clanek-moj-pristop-k-dobri-fotografiji

Zanima me ali je slika, editirana po v Photoshopu, enaka sliki, katere je naše oko videlo na začetku slikanja?

Vem, da so odstopanja, ampak a se vsaj približa sliki, videni s prostim očesom?
   4 

Sašo Kočevar @Sasoko 1. Jan 2014, 03:50

In to se sprašuješ 9 minut do polnoči na novega leta dan (vsaj glede na Gregorianski koledar) smile. Ok, šalo na stran. Pa še da se mi pisati. Kratek odgovor na prvo vprašanje je kratko malo ne, na drugo pa ja, če upoštevava da bo nastala fotografija zgolj približek oz. povedano z matematičnimi pojmi je to kar vidiš z očesom za fotoaparat limita (se lahko približa a ne more doseči).
Evo še malo ''filozofije''. Že v štartu naše oko ne vidi enako kot fotoaparat, po domače povedano primerjaš jabolka in hruške, razlaga v nadaljevanju. Prvi faktor je čas. Človeško oko/čkovek dojema vse okoli sebe kot proces v treh oz. štirih dimenzijah (v prostoru in času), fotoaparat pa lahko beleži le dvodimenzionalno podobo nekega časovnega intervala znotraj tega procesa in to pač ni isto, torej se zatakne že v osnovi in sta slika/fotka in to kar si videl s svojimi oz. skozi svoje oči dve popolnoma različni stvari. Druga stvar je vidno polje. Človeško oko ima fiksno vidno polje oz. goriščnico na fotoaparatu je le-ta lahko poljubna. Kljub fiksnem vidnem polju očesa pa imamo ljudje zelo selektivno pozornost in tako pač selektivno opažamo razne detajle, ki jih poskušamo ujeti na senzor/film s pomočjo različnih goriščnic. Človeško oko ima tudi fiksno globinsko ostrino ampak zaradi konstantnega ''skeniranja'' okolice in precejšnjega vidnega kota deluje kot da je globinska ostrina neskončna; pri objektivih je ta globinska ostrina lahko ''poljubna''. Tretja zadeva so pa barve. Dokazano je da ljudje istih barv ne vidimo povsem enako tako da so tu rahla odstopanja kaj so ''prave'' barve. Medtem ko se človeško oko prilagaja različnim svetlobnim pogojem in avtomatsko korigira tako imenovano ravnotežje beline za različne temperature barv v svojem okolju je fotoaparat omejen samo na eno vrednost (tukaj potem pride na vrsto fotošop in podobni programi da se to popravi). Barve so pa itak v končni fazi stvar okusa , ker tudi ob enako kalibriranih monitorjih (pa tudi različni modeli fotoaparatov ne zabeležijo barv enako) so tu še vedno rahla odstopanja pri kalibracijah naših možganov, tako da tudi tukaj absolutnih vrednosti ni, so samo približki. Potem pa je tu še faktor tako imenovanega dinamičnega razpona, ki je pri očesu bistveno večji kot pa pri trenutnih senzorjih. V želji po približanju dejanskemu razponu tonov pa se uporablja razne prelivne filtre in pa HDR (Hardly Done Right) tehniko, ki se jo (je) velikokrat zlorabljalo za produciranje nekih zmazkov pod pretvezo da so bolj realni od običajnih fotk ker pač zajemajo širši razpon tonov (zgolj moje osebno mnenje).
Torej, v končni fazi je fotka zgolj dvodimenzionalni prikaz nekega trenutka zabeleženega znotraj procesa v treh oz. štirih dimenzijah prostora/časa kot ga večino časa dojemamo in znotraj katerega živimo in med drugim spet doživljamo ogled tega dvodimenzionalnega prikaza (fotke da se razumemo). Ta dvodimenzionalna podoba pa na nek način s kompozicijskimi elementi, barvami, izbiro motiva, ipd. poskuša v gledalcu zbuditi podoben odziv kot ga je imel dejanski dogodek/proces v svojem naravnem stanju znotraj večih dimenzij, le tu pa je treba na nek način kompenzirati pomanjkanje ostalih čutov kot so voh, sluh, tip (to bo za kako drugo debato).
Dejstvo je, da v osnovi (ob upoštevanju osnov moderne fizike) nobena fotka ni realna, lahko pa pač privzamemo iluzijo realnosti in ji verjamemo. Obdelane so pa vse (kar se digitalnih tiče, pa tudi pri filmu so prisotni ti elementi, samo malo drugače pa tudi film je daleč od realnosti) bodisi v raznih programih s strani avtorja bodisi že v fotoaparatu po prednstavljenem tovarniškem receptu, ki naj bi prinesel zadovoljivo predstavo videnega motiva.
Na koncu pa je vse odvisno od avtorja kako je on videl in doživljal določeno sceno/motiv in kako želi to prikazati potencialni publiki in kakšen odziv želi vzbuditi v gledalcu. Se oproščam za ''dolgovezenje'' ampak vprašanje je bolj filozofske kot pa praktične narave in v svojem bistvu nima veze s fotošopom. Ti bo pa verjetno še kdo napisal bolj ''preprosto'', če ti je moje pisanje prezahtevno/preobsežno oz. preveč nepovezano.

lp
   0 

andyz @andyz 1. Jan 2014, 08:30

Odlično! Prvi in tako dober komentar letos!
Se kar podpišem pod tekstom. Tu je res veliko filozofije, predvsem kar zadeva percepcijo slike in barv.
Sicer pa je o tem pisal že Platon pred več kot 2000 leti.
Osnovni kriterij pri fotografiji je itak, ali ti je všeč ali pa ne. Če je mnogim všeč, potem je to tisto pravo.

Srečno!
andyz
   0 

notko @notko 1. Jan 2014, 10:58

Hvala Sašo za odgovor. Res je zapleten odgovor, ampak se ga da razumeti, mogoče kasneje bo še bolj jasen, ko osvojim vse naštete pojme v tvojem tekstu.

LP


Pojdi na:   
Postani Slo-Foto.net član
Anketa
Kako pogosto uporabljate mobilni telefon za fotografiranje?
Rezultati