tako, prva stvar vredno omembe (po mojem) je, da so lcd zasloni manj podvrženi "staranju" slike kot so (bili) klasične crt omare (čeprav dejansko imajo kakšni res dobri še vedno določeno prednost glede prikaza slike, samo danes le še redki vztrajajo).
torej jst bi rekel, da na lcd-jih ni potrebna tako pogosta kalibracija, mogoče kaj pa vem, enkrat na mesec-dva (o tem se bi dalo verjetno pričkat). na crt je bilo treba bolj pogosto, ker imajo prikaz slike preko el-magnetne tuljave ipd in jih je bilo potrebno redno kalibrirat. pri lcd-jih se "stara" samo osvetlitev za lcd matriko, torej neonke ali led-ice, ki ne toliko vplivajo na samo barvno uravnoteženost ipd (razen pri rgb led osvetlitvi, ki izravnava wb ipd), vplivajo pa na kaj drugega.
druga stvar pa so samo pogoji, v kateri delaš in koliko se spreminjajo (umetno/naravna svetloba, barva predmetov v prostoru, vse to vpliva na prikaz oz dejmo rečt dojemanje slike na zaslonu. načeloma naj bi za vsako spremembo na novo skalibiral zaslon ipd, čeprav je idealno okolje nevtralno, torej brez motečih elementov, ki vplivajo na prikaz slik, z konstantno "skalibirano" umetno osvetlitvijo prostora itd itd, pač profesionalno okolje za delo. tam pridejo do izraza vse tisti indeksi, ki si jih našteval. za domače okolje je bolj pomembno to, da imaš v grobem monitor skalibriran na nek standard (kar je point kalibracije), kar omogočijo kalibratorji ali recimo tovarniška kalibracija, ki je bila opravljane v mislih na "domače" okolje, vsaj v tem cenovnem obsegu. sam sem sicer mnenja, da je bolje imet lastni (dober) kalibrator in predvsem softwer, s katerim stalno kontroliraš monitor, s tem tudi nekako kompenziraš "staranje" (vendar kot pravim, je pri lcd-jih mogoče tega manj) in okolje.
toliko malo filozofiranja, ampak mogoče ti bo kaj bolj jasno zdej. tako na pamet, bi rekel, neke grozne razlike ni, vzami lepšega (malo za šalo, malo za res), gre za isti tehnologijo in domet.