Priznam, da je to debata, ki spodbudi razmišljanje.
Zato bom postavil nekaj trditev, katerim seveda s primerno argumentacijo lahko oporekate, za kvaliteto debate bi to bilo fino.
Pa kar od začetka, torej naslova:
Lažna superiornost DSLR aparatov
- v vseh kategorijah digitalnih aparatov, torej od 'trotl' kompaktov pa vse do srednje formatnih aparatov je digital že davno 'povozil' analog. Torej je superiornost realna in ne 'lažna' To velja za vse karakteristike aparata, od hitrosti pa do občutljivosti tipala.
cenenost SLR-jev v primerjavi z DSLR.
- Že davno ne vzdrži več, za samo ohišje je to morda res, zatakne pa se pri objektivih, ki so enaki, tudi cenovno ali pa zaradi svoje starosti vedno manj kvalitetni, nekateri celo škodljivi za zdravje uporabnika (radioaktivni premazi na lečah)
odsotnost fizičnih fotografij.
- Odvisno od uporabnika in njegovih navad. Poznam fotografe, ki svoje dosežke večinoma natisnejo, v album ali knjigo, takšne, ki z veseljem predvajajo svojo zbirko na različne načine, od projektorja pa do HDMI predvajanj na plazmah in seveda takšne, ki fotografije uporabijo 'za svojo dušo'(tu sem tudi sam), torej jih pregledujejo sami na ekranu.
izguba fotografij 'v nič'
- Zopet zelo relativna trditev, v največji meri odvisna od uporabnika. Nekateri mirno zavržejo nosilce podatkov, kjer imajo shranjene fotografije, ali pa formatirajo diske. Tukaj se lahko 'pohvalim', da že vsa leta, od kar fotografiram digitalno, pazim na to, da se skoraj ničesar ne izgubi. In tako imam še vedno ogromno večino digitalnih fotografij vse od leta 1999 naprej. In nisem edini, v to sem prepričan!
novi izumi kvalitativno niso nujno boljši od prejšnjih
- morda to velja na področju glasbe (tu sem totalni analfabet), poznam pa nekaj drugih področij, ki v popolnosti negirajo to trditev: arhitektura, grafično oblikovanje, obdelava materialov (kovina, les), mediji in še bi lahko našteval. Zelo redke so dejavnosti, kjer je vse tako, kakor je bilo pred 40 leti in da niso le nekakšni ostanki stroke, brez pridiha nostalgije.
mnogi profesionalni fotografi priznavajo, da je kvaliteta filma superiorna nad digitalnim formatom in tudi najdražji dslrji ne morejo doseči polne kvalitete filma
- ta trditev je še najbolj presenetljiva, ker je po vsem, kar lahko spremljam zadnjih nekaj let vse od prihoda 12Mp tipal in uporabnih ISO vrednosti nad 3200 ta 'superiornost' ostala le mit iz nekih drugih časov, torej tistih iz začetkov digitala, kjer je to res držalo.
OK. Toliko iz moje strani in mojega razumevanja. Dopuščam, da se kje motim, kar bi ne bilo prvič, zato bom vesel, če bo kdo te moje trditve argumentirano zavrgel.
Za konec še to: ne glede na to, da je avtor 'varno' skrit za svojim psevdonimom (z malo truda se lahko na primer o meni izve vse, razen številke čevljev

) in ne vem, ali gre za fizično osebo ali morda le 'trola', sem se bolj na široko razpisal o tej - vsekakor zanimivi - temi.
LP