0
iztok @izo 5. Sep 2014, 16:24
Uvod v razmislek ponudi naslednji članek:http://www.cgsociety.org/index.php/CGSFeatures/CGSFeatureSpecial/building_3d_with_ikea
Kot boste lahko razbrali, IKEA vse bolj opušča (oz je praktično že) klasično fotografiranje izdelkov pri izdelavi katalogov ipd in se na veliko poslužuje cg-ja (3d render v visokih resolucijah ipd). Vse jasno iz razloge, ker je očitno hitrejše in cenejše, ni potrebno imeti prototipov pohištva itd, itd, ni tukaj neke težke filozofije.
Me pa pri tem nekaj zelo skrbi in sicer to, da teoretično z 3d grafiko ne odslikavaš realni izdelek, ampak računalniško generiran virtualni izdelek. To me sicer moti tudi pri recimo že npr. naših proizvajalcih pohištva, kjer itak več kot očitno uporabljajo cg tehniko, samo žal v večini primerov na ravni, ki ni v resnih vodah niti za testne zadeve. Da se vrnem nazaj: s takšnimi tehnikami lahko ti predmet prikažeš kot vrhunskega, brez napak ipd, kar ni ok. Seveda se je zdej že na veliko pri klasični fotografiji "goljufalo" v post produkciji, vendar je vsaj šlo za realno izdelane zadeve.
Potem nismo očitno niti daleč od virtualnih manekenk, igralcev, oblačil (no, to je dejansko že v teku, vendar se očitno ni dovolj prijelo, hvalabogu). Nasploh menim, da gre pri vseh tistih, ki producirajo določene stvari in prikazujejo izdelke preko 3d cg-ja, za zelo poceni trik in mi osebno takšne podjetje precej pade v mojem percepiranju kvalitete njihovih izdelkov ipd.
Druga stvar pa je seveda, da se profesija (in s tem znanje) fotografa vse bolj izgublja. Kar je spet ironija po eni strani, sej je večkrat tako, da so recimo vrhunski 3d ustvarjalci tudi zelo dobri fotografi in seveda obratno. Ampak če eno zadevo potegneš ven, verjetno tudi druga trpi.
Ta splošno vsiljena virtualnost ne bo ok na dolgi rok, imam občutek..
1
Uroš Miklavčič @Ulrich 5. Sep 2014, 19:36
Mene virtualnost, ki je izpeljana na nivoju, popolnoma nič ne moti. Če se je goljufalo do onemoglosti v fotografiji (pa ne samo v postprodukciji) potem resnično ne moremo kot fotografi nič očitati 3D tehniki. Če sami goljufamo, da prikažemo nekaj v kar najlepši luči pri čemer ne odražamo popolnoma realnega stanja potem nimamo moralne kapacitete, da popolnoma isto premizo očitamo 3D tehniki.Imam pa velik problem s slabo 3D tehniko, kot imam problem s slabo fotografijo in obe lahko popolnoma uničita sporočilo, ki naj bi ga produkt nosil. Slaba prezentacija bo naredila veliko večjo škodo kot pa korektno izpeljano "goljufanje".
Sedaj pa morda besedo o Ikeii. Pri njih so popolnoma zavestno začeli raziskovati, če bi 3D tehnika lahko pripomogla ali pa celo nadomestila klasično fotografijo. Premiza je tukaj popolnoma drugačna kot bi cinično morda pomislili. Ikea je hotela učinkovitejši način vizualizacije svojih produktov. Tega se ni lotila naivno ampak je potrebovalal kar dve leti, da je imela prvi preprost 3D render stola, ki je vseeno zgledal nekoliko nerealno. Potrebovali so 10 let dela, da so prišli do današnje točke, ko je skoraj 75 % njihovih slik v 3D tehniki. Vse to pa zgolj zato, da optimizirajo stroške. To bi načeloma moralo poemniti manj onesnaževanja in nekoliko naivno morda tudi ugodnejše cene izdelkov.
Seveda je vprašanje zavajanja potrošnikov popolnoma veljaven argument, a enako velja tudi za retuširane fotografije. Morda je tukaj na mestu naslendnja misel: če pridemo do točke, ko znamo računalniško popolnoma realno opisati neko sceno - je fotografija še vedno bolj pristna ali ne? PRistna v smislu realnosti prikaza produkta, seveda. Če lahko ekvivalentno realno prikažemo nekaj v 3D tehniki in fotografiji - je še važno kaj izberemo? Kje je ta meja?
Mislim, da je skrb, da bo 3D tehnika ubila komercialno fotografijo sicer odveč, saj bo še dolgo časa fotografija veliko cenejši način kot pa 3D tehnika. Ikea je pač specifičen primer, ker ima dobavitelje po celem svetu. Transport vseh prototipov z vseh koncev sveta na eno mesto, postavljanje scene, postavljanje luči, fotografiranje, postprodukcija in vse to potegne za sabo več stroškov kot jih očitno predstavlja 3D tehnika. Ker ima Ikea zelo visoke standarde za svoje promocijske materiale ti zagotavljam, da tega ne počnejo kar pavšalno.
Seveda ima vsak svoj pogled na to teamo ampak vseeno je 3D vizualizacija realnost, ki bo ostala tudi v prihodnost. V takšni ali drugačni obliki.
0
iztok @izo 6. Sep 2014, 20:14
ulrich, to popolnoma razumem, kar hočeš povedat oz. sem tak odgovor pričakoval, ampak mogoče govorim o nečem drugem:gre enostavno za to, da ne več predstavljaš realnosti (in ta se vse bolj zgublja na vseh področjih recimo v svetu mode, oglaševanja, masovne produkcije ipd). če povem po domače: no več pomembno, kako se kdo potrudi z meteriali, preizkusi, tehnologije, izdelavo ipd, ampak kdo najemo boljši 3d studio, ki potem nuca neke generirane teksture, ki ne nujno odraža realno kvaliteto materialov ipd.
izgublja se kvaliteta, hkrati pa tudi osveščenost, kako sploh kvaliteto rangirat, sploh ob tem vse bolj expresnemu izdajanje novih modelov ali novitet na trg. te stvari se v veliki meri pojavljajo na vseh področjih (sploh z vstopom recimo investitorjev z vzhoda, kickstarterji ipd).
0
Uroš Miklavčič @Ulrich 7. Sep 2014, 07:50
Moj point je, kaj sse zgodi, ko enako realno prikažeš s 3D in fotografijo? Seveda je zavajanje popolnoma nedopustiljivo na kar bodo morale biti pozorne predvsem zveze potrošnikov in potrošniki samo. Če bi se lahko zanesli na kapitalistični sistem bi rekel, da bodo potrošniki takšno zavajanje sami kaznovali. Morda je to nekoliko utopično ampak vseeno ...Se pa to, kot si rekel, dogaja že leta in najboljši primer zavajanja so po mojem oglasi za detrgente kjer vse kar magično izgine in se sveti že ob enem potegu s krpo. Bolj kor je problematično takšno oglaševanje je problematično to, da se nihče ni na to pravno odzval. Seveda je vse pogojeno kdo je koliko pokasiral, a to ni izgovor za to, da se to dopušča.
Bottom line je, da verodostojne 3D slike niso problematične. Čeprav nimajo zadaj resničnega produkta lahko še vedno prikažejo približno tako realno stanje kot retuširane in zmanipulirane fotografije, IMO. Problem je, da so dobili proizvajalci še eno učinkovito orodje za zavajanje. To pa je pravi problem. Zato pravim, da s 3D tehniko nimam težav, če je speljana na nivoju in ni namenjena zavajanju. V primeru Ikee to zagotovo ni problem saj Ikea prodaja popolnoma kakovostno robo oz. še nisem imel slabih izkušenj z njihovim pohištvom in dodatki. Problem so, seveda, podjetja s sumljivo kakovostjo izdelkov, ki poskušajo prodati mačka v žaklju, a po drugi strani ta podjetja to počnejo že sedaj preko obstoječih tehnik vizualne manipulacije.
