Jaz sem imel Pentaxa, sicer *ist SLR, torej klasični fotoaparat, ampak ohišje je isto kot pri *ist D. Kar sem jaz takrat (naročil sem ga tri mesece preden je pri Beseničarju prišel v trgovino in tako sem dobil čisto ta prvega) držal v rokah je bilo vse kaj drugega kot ergonomično oblikovan fotoaparat. Tako micena igračka je premajhna, da bi sploh kaj na njej imelo ergonomično oblikovat. Skratka; ultra premajhen, ultra prelahek in ultra preveč elektronska zadevca. Ohišje je v temi delovalo kot Las Vegas v malem; vsi gumbki osvetljeni, polno piskanja... Zaklop je bil izredno glasen in čisto elektronski zvok je imel; ko si pritisnil na sprožilec se je zaslišalo 'zzzzzzzzzzeek'... Groza je bila šele kako glasno in dolgo je previjal film nazaj v kaseto; spomnim se, da sem takrat še z njim za lokalni časopis fotkal in če sem se znašel na kakšni seji al pa prireditvi s filmom bolj proti koncu, sem vedno šel zadnji posnetek naredit ven iz prostora,drugače so vsi samo mene gledal... groza.
Meni takrat to ni odgovarjalo in sem ga prodal po štirih mesecih. Razumem pa, da nekateri palijo na micene in lahke fotoaparate, pa tudi specifikacij ni imel slabih. V bistvu je ob izidu lepo nadigraval canona 300V, kateri uporabniku ni omogočal pol toliko kot *ist SLR.
*ist Ds se bo pa izgleda moral kosat z Nikonom D50; če ne bo obeh modelov pohodil 350D...