U isus! Tole smo svoj čas delali drugače. Makro se lahko lotiš na več načinov. Najcenejši način je, da si ob 50mm objektivu, kupiš 'reverse ring/umkher ring/obračalni obroček', ki ga naviješ na filter (navoj filtra). Na drugi strani takšnega obročka je bajonet, ki ga priviješ na ohišje. Vse delaš ročno (tudi blendo) in dobiš povečavo do nekje 1:1. Čist dobro se da slikat majhne rožice v hribih, pa še ne prenašaš veliko opreme.
Drug dražji način je, da med objektiv in ohišje daš 'makro obročke' in potem slikaš. Te obročke je potrebno kupit. Blenda dela in ostrenje tudi. Večinoma so dimenzij 12, 24 in 36mm. Namesto tega je lahko tudi meh (običajno se z mehom izgubi avtomatika). Če je teh obročkov ali meha preveč (več kot je goriščna razdalja), se ne da ostrit (le zakaj?-glej fiziko!!!).
Tretja možnost je, da na mestu filtra, na objektiv naviješ macro lečo. Tudi ta stane. Da se dobit dobre rezultate, a je ena leča več na objektivu, kar pomeni dve lomni ploskvi več, iz česar sledi lahko slabša kvaliteta.
Četrta možnost je, da kupiš namenski macro/micro objektiv in slikaš. To je najdražja možnost, z največ in najbolj sigurnimi funkcionalnostmi.
Da bi pedesetko kdo tišal na 70-300 macro objektiv, pa prvič slišim. Če ti slučajno rata, začni nujno in prec študirati fiziko, da boš lahko prijavil patent. To bo gnarja kot pečka.
Lep večer J