Geoffrey Batchen: Goreč od želje

Izvor fotografije je tema, o kateri so pisali že mnogi fotografski zgodovinarji, sociologi, filozofi in drugi zainteresirani, ter nam predstavljali svoj pogled na nastanek in bistvo fotografije same. Geoffrey Batchen, profesor zgodovine fotografije in sodobne umetnosti na City University of New York Graduate Center, pa se je te nehvaležne naloge lotil na svoj način. V delu »Goreč od želje – zasnovanje fotografije« (prevod dela »Burning with Desire: The Conception of Photography«), ki je izšla letos pri založi Studia Humanitatis, se je skozi nasprotje med postmodernističnim in formalističnim pogledom na fotografijo, ki ju bralcu razčleni in predstavi, podal v iskanje izvora in zasnovanja fotografije. Med svojim iskanjem se je deloma oprl na oba pogleda, ter tako bralcem ponudil svojo različico razumevanja zgodovinskih okoliščin ključnih za njen nastanek.

Čas ključen za nastanek fotografije oz. želje po fotografiranju, na splošno zameji med devetdeseta leta 18. stoletja in leto 1839, ko je francoska akademija znanosti naznanila svetu  izpopolnjeno različico dagerotipije Louisa Daguerra. Skozi množico izobražencev, ki so prav tako trdili, da so razmišljali ali eksperimentirali z idejo fiksiranja podob, od heliografije Nicéphora Niépceja do »fotogeničnega risanja« Williama Talbota, nam skuša predstaviti zgodovinsko okolje, ki je pripeljalo do razvoja fotografije oz. želje posameznikov tistega časa, ki so si želeli videti popolne slike narave in njene slikovitosti v dejanskem času, ki so ga s fotografijo lahko zaustavili.

Protofotografi (zgodnji fotografi), so v knjigi opisani kot posamezniki, ki so se na podlagi svojega znanja lotevali poskusov s srebrovimi solmi, ter so se v svoji »goreči želji videti«, soočali z množico tehnoloških ovir. Vse pa le zato, da bi zadostili želji nekega časa. Bistvo avtorjevega dela je, kot nam poudari sam, da zgodovini nastanka fotografije ne želi določiti nekega specifičnega trenutka, ampak jo predstaviti kot zmes različnih videnj (idej) in kulturnih okoliščin med leti 1790 in 1839. Izum fotografije po Batchenu torej ni vprašanje posameznika, ampak vprašanje idej, ki so se porajale protofotografom in so bile prisotne v tistem kulturno in naravoslovno burnem, celo prelomnem zgodovinskem obdobju. Na koncu, v »Epitafu«, se dotakne tudi digitalizacije fotografije in pomenu takšnega procesa za fotografijo, ter problematizira s smrtjo in preobrazbami fotografije.

»Goreč od želje – zasnovanje fotografije« je delo, ki ponuja koristen vpogled v izvor fotografije, ter predstavi razmišljanje snovalcev in drugih, ki so ustvarjali v tem, za nastanek fotografije tako pomembnem času.

Avtor: Žiga Šmidovnik