Nekaj programov za delo s fotografijami

Nekaj programov za delo s fotografijami

Nekaj programov za delo s fotografijami

Na portalu Slo-Foto.net vam predstavljamo članek avtorja Klemna Blokarja o koristnih programih za delo s fotografijami za uporabnike sistema GNU/Linux.

Ta pregled bo najbolj koristil uporabnikom sistema GNU/Linux, marsikateri izmed naštetih programov pa delujejo tudi na drugih operacijskih sistemih, tako da prispevek ne bo povsem brez vrednosti za uporabnike drugih sistemov. Namen sestavka ni podrobno predstaviti delovanja vsakega programa posebej, temveč usmeriti bralca, katere programe uporabiti za določen namen ali pa morda celo dati idejo, kaj vse lahko amaterski uporabnik naredi s svojim aparatom in prosto dostopnimi programi. Vsak program bo terjal določeno mero poglabljanja v delovanje, da bo uporabnik znal izkoristiti možnosti, ki so mu na voljo. Programe bom poskušal razporediti v skupine, glede na namen uporabe in mesto v delovnem procesu uporabnika. Nekateri programi sicer sodijo v več skupin, je pa v svetu prostih programov še vedno precej stare Unixovske filozofije, da naj vsak program počne le eno stvar, a tisto dobro. To je lahko dobrodošlo, včasih pa pri delu s fotografijami tudi malo naporno, če je treba prepogosto menjati program, s katerim obdelujemo posnetek. To menjanje lahko pripelje tudi do upada kakovosti posnetka, če prepogosto shranimo fotografijo v formatu, ki izgublja kakovost (npr. jpeg format). V takem primeru se izplača za vmesno shranjevanje uporabiti kak drug format, na primer png pri nižjih stopnjah stiskanja, tiff ali kaj podobnega.

Programe sem razdelil na tri kategorije: upravljanje z zbirko fotografij in pregledovanje, obdelava in retuširanje in programi za posebne namene. Na koncu sem dodal skupen odstavek za programe, ki delujejo v ukazni vrstici. Tovrstni programi se pojavijo v vseh kategorijah. Čeprav je večinsko mnenje tovrstnim programom precej nenaklonjeno, pa znajo olajšati marsikatero dolgočasno in dolgotrajno opravilo, njihova uporaba pa ni tako neintuitivna, kot se morda zdi na prvi pogled. Pri teh programih bom vključil tudi kak zgled uporabe, ki bo nazorno pokazal, kaj so dobre plati uporabe tovrstnih programov.

Ker je GNU/Linux precej raznolika mešanica programov, imamo opravka z določenim razkolom med privrženci dveh najbolj popularnih namizij, KDE in Gnome. Vsaka skupina ima svoje programe, prilagojene za čim boljšo integracijo z izbranim namizjem. Smiselno je nabor programov v teh primerih prilagoditi izboru namizja.

Kategorija obdelava in retuširanje posnetkov

Gimp

http://www.gimp.org

Gimp je eden starejših in tudi bolj znanih (o njem se je precej pisalo tudi na Slo-Foto.net) programov za obdelavo fotografij na Linuxu. Prav zato je to zelo zrel program, ki ga odlikuje stabilno delovanje. Je skorajda nepogrešljiv pripomoček pri delu, na razpolago pa je tudi uporabnikom Microsoftovih operacijskih sistemov. Program zna odpreti dolg seznam formatov fotografij in ima večino orodij, ki se jih vsakodnevno potrebuje za obdelavo in retuširanje fotografij. Ima bogat nabor filtrov, zna delati s plastmi in ima dobro razvito arhitekturo za vtičnike (plug-ine), ki lahko dodajo tudi obilico dodatnih funkcij  za zahtevnejšega uporabnika. Negativne plati programa zadevajo morda nekoliko svojstven uporabniški vmesnik programa, glavna hiba programa pa se vleče že od začetka, čeprav tega tedaj še ni bilo opaziti. Gimp je napisan tako, da podpira samo 8-bitne slikovne formate in torej ne more odpreti RAW posnetkov. To je dandanes za zahtevnejšega uporabnika velik minus, ki se ga zavedajo tudi avtorji programa. Že nekaj let delajo na razvoju sodobnejšega jedra programa, ki bo podpiral tudi 16-bitne formate, vendar do danes ta podpora še ni dovolj zrela za redno uporabo. Med čakanjem na podporo RAW formatom, pa si uporabnik lahko pomaga z vtičnikom, imenovanim UFRaw (http://ufraw.sourceforge.net/) - ta nam raw posnetek pretvori v 8-bitno sliko in uvozi v gimp za nadaljno obdelavo.

Krita

http://www.koffice.org/krita

Krita je program iz pisarniške zbirke Koffice, ki je namenjena namizju KDE. Pri pisanju različice programa za KDE4, so avtorji program spisali skoraj povsem na novo in mu dodali veliko funkcij. To se precej pozna pri stabilnosti programa, saj v njem še kar mrgoli mrčesa, ki moti delo s programom. Zato se vedno izplača delati z najnovejšo različico programa in delo redno shranjevati, saj so sesutja programa pogostejša, kot bi si človek želel. Pozitivna plat Krite je podpora 8 in 16 bitnim slikovnim zapisom in tudi HDR formatom. Zato je program kljub navedenim zadržkom zanimiv za amaterskega fotografa, čeprav je večina pozornosti avtorjev programa namenjena slikarjem, saj ima Krita izjemno napreden pogon za čopiče in mešanje barv, ki čim bolj realistično posnema mešanje barv na platnu.

ImageMagick

http://www.imagemagick.org

ImageMagick je zbirka programov, ki preko ukazne vrstice izvaja manipulacije s fotografijami. Poleg tega, da "drži skupaj" pol interneta, saj zagotavlja procesne možnosti, ki jih uporabljajo spletni portali za delo z uporabniškimi fotografijami, ima praktično vrednost tudi za živega uporabnika, ne samo za programe na strežnikih. Hitro in enostavno lahko fotografije pretvorimo iz enega formata v drugega, pomanjšamo posnetke, jih posvetlimo, potemnimo, ostrimo, zamažemo... Pri tem je najpomembnejši tako imenovani "švicarski nožek" procesiranja slik, program convert. Uporaba je preprosta, programu kot prvi argument povemo vhodno fotografijo, kot zadnji argument izhodno fotografijo, vmes pa vse operacije, ki naj jih na sliki izvede. Primer:
convert vhod.jpg -resize 50% -gamma 0.9 izhod.png
nam v enem koraku sliko vhod.jpg pomanjša na 50%, doda gama korekcijo 0.9 (potemni posnetek) in zapiše končno sliko v formatu png v datoteko izhod.png. Podprtih operacij na slikah je okrog 200.

Rawstudio

http://rawstudio.org

Rawstudio je program za razvijanje RAW datotek. Je preprost in očiten za uporabo, zna delati tudi z več datotekami naenkrat, kar močno poenostavi razvijanje kopice raw datotek, ki so bile posnete v enakih pogojih. Ima vse osnovne funkcije, ki jih od RAW pretvornika pričakujemo, vendar zadnji izdani verziji (1.2) manjkajo bonbončki, ki danes postajajo vse bolj standardna stvar. Popravki napak objektivov (kromatske aberacije, distorzije, vinjetiranja) so en tak primer. Vendar kopica novih funkcij prihaja v verziji 2.0, ki je v razvoju. Omogočen je dnevni dostop do izvorne kode in dnevno sveži paketi za distribucijo Ubuntu. Vsekakor nova verzija obeta ogromno novosti, poleg korekcij napak objektivov tudi možnost izbire med ICC in Adobe DCP barvnimi profili, izboljšane algoritme za zmanjševanje šuma, boljši algoritem za nastavljanje nasičenosti barv... in bolj avanturistične duše lahko te novosti preizkusijo z namestitvijo dnevnih razvojnih izdaj programa. Deluje tudi na MacOS X.

Rawtherapee

http://www.rawtherapee.com

Rawtherapee je še en program za razvijanje RAW datotek. Je glavni rival Rawstudiu in je šele od letos naprej prosti program. Po odprtju kode programa se je več novo pridruženih programerjev lotilo precejšnje predelave programa, tako da je zadnja izdana verzija, 2.4.1, precej za časom, tako kot to velja za Rawstudio - tudi tu so na voljo razvojne različice z nihajočo stopnjo kakovosti, a več funkcionalnosti. Čeprav program za branje raw datotek uporablja program dcraw, tako kot večina drugih programov, za procesiranje surovih podatkov uporablja svoje algoritme. Na spletni strani programa je objavljena zanimiva primerjava med različnimi algoritmi za interpolacijo barv. Program je na voljo tudi uporabnikom Windowsov.

UFRaw

http://ufraw.sourceforge.net

UFRaw je raw pretvornik, ki se lahko uporablja samostojno, ali pa kot vmesnik za Gimp, za uvoz raw posnetkov. UFRaw omogoča veliko, ima tudi podporo odpravljanja barvne napake in odpravljanje distorzije objektiva. Čeprav je knjižnica objektivov zaenkrat žal omejena, je dobra stran zgodbe ta, da se vsi podatki o objektivih zbirajo s projektom lensfun, ki je skupen vsem naštetim raw pretvornikom. To pomeni, da imajo vsi programi podporo za iste objektive in kadar je podprt nov objektiv, se to odraža v vseh programih. UFRaw ima nekoliko drugače zastavljen uporabniški vmesnik, kot Rawstudio in Rawtherapee. Odločitev, kateri raw pretvornik uporabiti, je tako precej odvisna od tega, kakšen uporabniški vmesnik je komu všeč.

dcraw

http://www.cybercom.net/~dcoffin/dcraw

Dcraw je program, na katerem temeljijo vsi pretvorniki raw, ki niso uradno podprti s strani proizvajalcev fotoaparatov. Vse algoritme za obdelavo surovih podatkov fotografij je sicer večina drugih projektov spisala na novo, vendar skoraj vsi uporabljajo dcraw za branje in dekodiranje raw datotek. Dcraw je enostaven program, ki se zažene iz ukazne vrstice. Tu ga omenjam predvsem zato, ker je program odigral bistveno vlogo pri tem, da se je obdelava raw fotografij lahko osvobodila programov, ki so jih izdelovali proizvajalci opreme in so podpirali vsak samo svoje formate datotek.

Kategorija upravljanje z zbirko fotografij in pregledovanje

Geeqie

http://geeqie.sourceforge.net

Je pregledovalnik fotografij. Je enostavne zasnove, a pregleden in enostaven za uporabo. Podpira ogromno različnih formatov fotografij, sicer pa pri pregledovalnikih nimamo kaj dosti zanimivega za povedati. Ima veliko bližnjic na tipkovnici, od povečave do obračanja posnetkov, kar ga dela zelo praktičnega za rutinsko delo brez miške.

Gwenview

http://gwenview.sourceforge.net

Je program za pregledovanje fotografij. Enostaven, po funkcionalnosti precej podoben Geeqie-ju, a v KDEjevem slogu. Dobro nastavljiv, morda kdaj nekoliko počasen pri nalaganju, a slike menja dokaj hitro. Privzete bližnjice na tipkovnici so precej čudne, a se jih da hitro nastaviti na želene.

Digikam

http://www.digikam.org

Digikam je glavni program projekta KDE, namenjen fotografom. V začetku je bil program namenjen prenašanju fotografij s fotoaparata in upravljanju albumov s posnetki. Do danes je program daleč presegel prvotne okvirje in poleg tega zna še obdelovati posnetke, uvažati RAW posnetke, ima možnosti popravljanja distorzije objektiva, popravljanja kromatske aberacije. Zna tudi izvajati popravke na več fotografijah hkrati. Vsekakor je program zelo zanimivo izhodišče za vsakega uporabnika namizja KDE. Delo je urejeno tako, da bi bilo uporabniku treba čim manj zapuščati program. Čeprav je to še vedno potrebno narediti za obsežnejše posege v posnetke, pa ima digikam nekaj zelo uporabnih funkcij. Zelo enostavno popravljanje napak objektiva je samo ena izmed njih - program omogoča izvažanje galerij v html, flash, nalaganje na facebook, flickr, picasaweb in podobno, podpira tudi geotagging. Program se hitro razvija in dobiva nove možnosti, a je kljub temu bolj stabilen kot Krita. Ker zna toliko stvari, spada v večino kategorij in ima kakšno uporabno funkcijo v skoraj vseh fazah dela s fotografijami. Vsestranskost ima tudi svoje slabe plati, saj velikokrat zmanjka katera od nastavitev, ki jih zahtevnejši uporabnik ne more pogrešati. Za izbirčnejšo obdelavo raw (in tudi ostalih) posnetkov bo tako še vedno nujno poseči po namenskem programu.

Kphotoalbum

http://www.kphotoalbum.org

Kphotoalbum je še eden v nizu programov, namenjenih namizju KDE. Za razliko od programa Digikam je namenjen izključno temu, da vse svoje fotografije obdržimo urejene in se v zbirki hitro znajdemo in najdemo želeno fotografijo. Program temelji na tem, da svoje fotografije označimo z značkami, "tagi", po katerih potem iščemo posnetke. Seveda ima ta način dela to težavo, da si moramo vzeti čas in slike dejansko označiti, sicer nam Kphotoalbum bolj malo koristi. Dobra stran programa pa je ta, da se je avtor te hibe zavedal in je uporabniški vmesnik napisal tako, da je dodajanje oznak kar najhitrejše, označimo lahko več slik naenkrat, hitro dodamo novo oznako in vidimo, katere so že na razpolago. Ustvarimo si tudi kategorije oznak, tako da je iskanje še hitrejše in preglednejše. Program je vsekakor zelo koristen za vse natančne ljudi, ki imajo radi red in so zato pripravljeni žrtvovati tudi nekaj časa in truda, vendar ne več, kakor je nujno potrebno. Tudi kphotoalbum ima uvozno/izvozne filtre enake kot Digikam, saj jih zagotavlja ista zbirka vtičnikov, kipi-plugins.

Shotwell

http://yorba.org/shotwell

Je program za upravljanje s fotografskim arhivom, namenjen namizju Gnome. Je nekakšen naslednik istonamenskih programov F-Spot in gThumb, ki ju tu ne bom posebej opisoval, čeprav sta oba zanimivi alternativi, vredni ogleda. Program zna uvoziti posnetke z digitalnega aparata in podpira označevanje fotografij, združevanje po dogodkih, dodajanje naslovov. Vsekakor je priročen program za tiste z namizjem Gnome, čeprav nima toliko možnosti predalčkanja posnetkov, kot Kphotoalbum na namizju KDE. Je pa uporaba programa bolj intuitivna, zelo optimirana za prikaz posnetkov po datumih. Za tiste, ki si arhiv posnetkov želijo imeti urejen predvsem kronološko, je Shotwell zelo prijazna izbira. Za tiste, ki želijo imeti zbirko urejeno predvsem po motivih, pa morda nekoliko manj prikladna rešitev kot Kphotoalbum.

JBrout

http://jbrout.manatlan.com

JBrout je še en program, namenjen organizaciji arhiva. Po zasnovi precej podoben Shotwell-u, avtor pa je imel posebej v mislih to, da vse podatke, ki jih o fotografiji želimo shraniti, shrani v exif metapodatke fotografije. Tako ne potrebuje nobene podatkovne baze, v posebno datoteko si shranjuje podatke le za to, da iskanje poteka hitreje. Če se tej datoteki kaj zgodi, lahko vse shranjene podatke prebere iz fotografij in ponovno regenerira datoteko. Program sicer ni nič pretresljivo novega, vsekakor pa je zaradi pristopa do shranjevanja podatkov zanimiv, saj večina ostalih programov vse oznake posnetkov shranjuje v ločenih datotekah, tako da se ob morebitni izgubi podatkov izgubi ves naš trud organiziranja posnetkov. Pri JBroutu pa vsi podatki ostanejo, dokler je berljiva sama fotografija. Program deluje tudi na Windowsih.

imgSeek

http://www.imgseek.net

To je program, ki ga lahko omenimo bolj kot zanimivost. Narejen je bil kot tehnološka demonstracija algoritma, ki nam v zbirki fotografij poišče take, ki so podobne skici, ki jo narišemo sami. Gre za iskanje fotografij, za katere imamo približno idejo, kako so izgledale, a ne vemo, kje v zbirki bi jih lahko našli. Program bo gotovo vsaj malo navdušil vsakogar, ki ga bo pogledal. Ali se bo zanj našla trajnejša raba, pa je odvisno od načina dela in organizacije vsakega posameznika.

Kategorija programov za posebne namene

Argyll cms

http://www.argyllcms.com

Je program za upravljanje ICC barvnih profilov za monitorje, skenerje, printerje. Obvezen pripomoček za vsakogar, ki potrebuje barvno kalibrirano delovno okolje. Namenjen je delu s konzole, za kalibracijo monitorjev pa obstajajo tudi grafični vmesniki do programa, kar olajša delo. Program podpira kalibracijo monitorja z znanim kalibratorjem Spyder2. Vse podrobnosti kalibracije lahko uporabnik nastavi, kar je lahko za poznavalca velika prednost, vendar to pomeni, da bo za začetnika informacij kar preveč. Za uspešno uporabo programa je branje dokumentacije obvezno.

Qtpfsgui

http://qtpfsgui.sourceforge.net

Qtpfsgui se je nedavno preimenoval v Luminance HDR. To je program za izdelavo HDR fotografij in njihovo pretvorbo (tonemapping) nazaj v standardne formate, primerne za ogled. Program uporabniku omogoča izjemno stopnjo nadzora nad procesom izdelave HDR posnetka. Včasih je lahko začetniku možnosti kar preveč, tako da se je programa treba lotiti z dovoljšno mero potrpežljivosti, ne škodi tudi malo boljši vpogled v detajle izdelave HDR posnetkov. Luminance HDR je primer programa, ki je namenjen specifični nalogi in jo opravlja odlično. Pri tem naj velja le opozorilo, da verzijo 2.0.0 programa pesti hrošč, ki popolnoma onemogoča delo. Najnovejša verzija 2.0.1 naj bi težavo že odpravila, sicer pa se da uporabiti starejšo različico 1.9.3. Program je na razpolago tudi za MacOS X im Windowse.

Hugin

http://hugin.sourceforge.net

Še en primer programa z ozko določenim namenom je Hugin. Program je namenjen zlaganju več posnetkov v panoramske posnetke. Zna avtomatsko poiskati skupne točke na več posnetkih in zložiti panoramo, omogoča pa tudi veliko ročnega nadzora nad procesom, ki velikokrat koristi, saj je izdelava panorame še vedno postopek, ki za optimalno kakovost v vseh pogojih terja nekaj ročnega dela. Veliko lahko uporabnik naredi že s tem, da pravilno kadrira panoramo že pri fotografiranju. Avtomatika potrebuje za dobro delovanje dovolj prekrite posnetke, hkrati pa lahko naredi kakšno nepotrebno težavo, če se deli kadra znajdejo na več kot dveh posnetkih naenkrat, kjer potem spet pride v poštev ročna optimizacija postopka. Hugin ima na izbiro bogato paleto različnih projekcij, med drugim zna izdelati tudi "fisheye" videz zloženih posnetkov. Uporabniški vmesnik sicer ne slovi kot najboljši daleč naokoli, ampak se da navaditi nanj. Deluje tudi na MacOS X in Windows sistemih.

gphoto2

http://www.gphoto.org

Gphoto2 je program, ki je namenjen komunikaciji s fotoaparati, deluje pa v ukazni vrstici. Glavni namen je prenašanje posnetkov iz aparata, kar večina uporabnikov stori s kakšnim grafičnim programom, ki interno uporablja gphoto2 knjižnico. Gphoto2 pa pride prav, kadar želimo fotoaparat prožiti preko USB porta. Program podpira precej aparatov, čeprav ne vseh. Različni fotoaparati omogočajo različno stopnjo nastavljanja z računalnikom, tako da je za vsak dotični model treba pogledati med podprte naprave, kaj gphoto2 zna narediti z njim (http://gphoto.sourceforge.net/doc/remote/).

Programi za ukazno vrstico

Sem od naštetih uvrščamo ImageMagick, dcraw in gphoto2 (tudi Argyll cms, a ga tu ne bom posebej omenjal). Seveda se zgodba tu ne konča, programov je še veliko, a ti so najosnovnejši. V povezavi s programi zbirke GNU (in še kakšnim dodatnim) se da narediti marsikaj. Da čim bolj zgoščeno predstavim čim več funkcij, bom vzel sicer precej neobičajen zgled, ki bo služil zgolj predstavitvi tega, kako lahko s preprosto konzolno skripto naredimo precej kompleksno opravilo. Zamislimo si scenarij, da želimo posneti 144 posnetkov pokrajine, ki si sledijo na 10 minut, da preko celega dneva prikažemo spremembe barv, senc... Nato si želimo te posnetke malo pomanjšati in zložiti v kratek film (ta del s filmom presega okvire članka, a zavoljo celovitosti primera obravnavajmo tudi to). Da bomo uporabili vse omenjene programe, imejmo fotoaparat nastavljen tako, da fotografije zajema samo v RAW formatu. V primeru sem predpostavil Canonov aparat, ki RAW posnetkom dodaja končnico CR2 - v kakšnem drugem primeru moramo samo ustrezno zamenjati končnico. Napišemo kratek seznam ukazov v tekstovno datoteko:

#!/bin/bash
gphoto2 -F 144 -I 600 --capture-image-and-download --filename "%Y%m%d%H%M%S.CR2"
for FILE in *.CR2; do
  text=$(identify -format "%[EXIF:DateTime]" $FILE)
  dcraw -w -q 3 -T $FILE
  TNAME=$(basename $FILE .CR2).tiff
  JNAME=$(basename $FILE .CR2).jpg
  convert $TNAME -gravity southeast -pointsize 40 -stroke black -strokewidth 4 -annotate 0 "${text}"
    -stroke white -strokewidth 1 -fill white -annotate 0 "${text}" -resize 640x480 $JNAME
done
mencoder "mf://*.jpg" -mf fps=5 -ovc lavc -lavcopts vcodec=mpeg4 -o film.avi

Datoteko označimo za izvedljivo in jo poženemo:

chmod +x ime_datoteke
./ime_datoteke

In po enem dnevu fotografiranja na 10 minut in sledeči obdelavi bomo imeli izdelan film, ki bo imel na vseh slikah prikazan datum in uro posnetka. Seveda skriptica terja kratko pojasnilo, kaj smo počeli. Pojdimo po vrsti:
gphoto2 -F 144 -I 600 --capture-image-and-download --filename "%Y%m%d%H%M%S.CR2" : na vsakih 600 sekund naj fotoaparat fotografira, naredi naj 144 posnetkov. Poimenuje naj jih glede na čas, ko je bil posnetek narejen "letomesecdanuraminutasekunda.CR" - 20101104000920.CR2 (4. novembra 2010 devet minut in 20 sekund čez polnoč). S tem smo zagotovili, da bodo posnetki prišli v obravnavo v pravem vrstnem redu, ko bomo zlagali iz njih video.

Ko po 144 posnetkih gphoto2 konča, moramo vsak CR2 posnetek pretvoriti v jpg, pomanjšati in na sliko odtisniti datum. Lepo obliko datuma nam iz EXIF metapodatkov da orodje identify, ki je del paketa ImageMagick. Dcraw nam raw posnetek razvije v tiff, tega pa potem s programom convert (ki je spet del paketa ImageMagick) označimo, pomanjšamo in pretvorimo v jpg. Na koncu s programom mencoder (ta je del programa za delo z videom MPlayer) slike zložimo v video.

Primer in rešitev zanj sem priredil (malo poenostavil in drugje malo zapletel za demonstracijske potrebe) po spletni strani http://www.moreno.marzolla.name/software/time_lapse_movies/. Za bolj poglobljeno obravnavo vsekakor priporočam branje originala. Namen tega primera je zgolj prikazati, kako nam ukazna vrstica omogoči, da neko sistematično nalogo lahko zapišemo s skripto, ki nam potem prihrani precej nezanimivega ročnega dela, ki bi ga imeli, če bi se problema lotili "peš". Seveda se (še posebej pri fotografiji) marsikdaj izkaže, da je človeško oko nujno potrebno za presojo, kaj je potrebno narediti. V takih primerih ima ukazna vrstica bolj malo prednosti in v poštev pridejo grafični programi.

Upam, da bo komu pričujoči članek koristil. Programov, ki jih nisem omenil, je še veliko, nekateri so zelo zanimivi. Z veseljem sem na razpolago tudi za morebitna vprašanja, če bom na njih seveda znal odgovoriti. V kolikor bo zanimanja in vprašanj na določeno temo več, se lahko zgodi tudi kako nadaljevanje.

Avtor: Klemen Blokar

Sorodne novice
Komentarji
Trco (@Trco)   16. Nov 2010 22:36
Odlična zadeva in vsekakor zelo uporabna!
Damjan (@Damiani)   19. Nov 2010 23:20
super članek.

Hvala
Manca (@DManca)   19. Sep 2012 20:00
Super uporaben članek!
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki.