Popotovanja – umik iz »civilizacije« ?

Popotovanja – umik iz »civilizacije« ?

Popotovanja – umik iz »civilizacije« ?

Afrika, črna celina. Na kaj najprej pomislite, ko slišite besedo Afrika? Najbrž na vse s čimer nas bombardirajo mediji. Tokrat vam na Slo-Foto.net, po zaslugi našega člana, ponujamo drugačen pogled na to zibelko človeštva. Gorazd Golob nam v svojem članku opiše strast do fotografiranja na safarijih, ter nam zaupa svoje občutke in razmišljanja na svojem potovanju.

Rumeno oranžna krogla počasi drsi proti robu sveta. Še trenutek in pade čez rob. Zima v Afriki pritisne z dvojno močjo, ko je njen glavni nasprotnik odšel za nekaj ur osrečevati neki drugi del sveta. Sončni zahodi v Afriki so barviti, hitri, nepozabni in kot vse dobre stvari, prekratki. In vsak ima svojo Afriko, ljudi, pokrajino, živali ali samo sončne zahode, vsak užije nekaj svojega, nihče pa ne odhaja nepotešen, čeprav skoraj brez izjeme zasvojen.


Večer v Balule Natural Reserve


Premor in pijača ob sončnem zahodu (če imaš čas)

Temperatura pada proti ničli, tema hitro ovija drevje, grmovja, dnevni junaki odhajajo na zasluženi počitek bolj ali manj lačni, bolj ali manj uspešni, vdani v usodo in zavedajoč se, da so preživeli še en dan. To je že dovolj za pozitivno bilanco na koncu dneva. Preživetje je glavni cilj, vzgojiti nasledstvo je ključni.

Nočni junaki se pripravljajo na isto, le v zavetju noči. Pod okriljem teme se za nas dnevne »ptice« dogajajo nevidni trenutki sreče, groze, dolgočasja, ljubezni ali naveličanosti, v povsem drugi dimenziji, ki je z našim vidom ne moremo razumeti.


Čakamo na konjička, da nam pokaže zobe


Tako, pokazal jih je, po uri in pol

S kolegi fotografi in rangerjem Luckyjem, srebamo vroč čaj in kakav ter z vsemi čuti vpijamo vonjave in zvoke okoli nas. Po spominu iščemo največji dogodek dneva in se čudimo, da jih je bilo toliko samo v enem dnevu. Ko se tema počasi ovije tudi okoli nas, posedemo nazaj v avto. Nočnim živalim v zaščiti teme se nima smisla izpostavljati. S spoštljivimi občutki v tej Katedrali Narave se odpravimo v temo. Lucky ne prižge luči dokler ni res nujno, močna ročna svetilka sveti v pokrov avta, meče grozeče sence po okolici in skozi temo drsimo po goščavi. Kmalu v daljavi zagledamo luči našega kampa, še kakšne pol ure vožnje, vendar dan je končan. Nočni posnetki so redko res dobri, zato se tiho zadovoljimo z zadnjimi opazovanji in ugibanji, kakšni so posnetki, ki smo jih to popoldne ujeli.


Quiver gozd


Sprehod po Namibu

To je Afrika, raj za fotografe, avanturiste, biologe, arheologe,... ali samo za turiste (žal, še najmanj za njene revne prebivalce. ) In v ta raj se od leta 2004 vsaj enkrat letno podajam na vedno nova popotovanja. V Južnoafriški republiki imam kar nekaj prijateljev. Začeli smo pri nekih drugih poslovnih izzivih, končali v fotografiji, potovanjih in zadnje čase v avanturizmu ter predvsem prijateljstvu. Seveda ne v nekem masovnem turizmu, ampak v »butičnem«, najboljše z namenom - vse za dobro fotografijo.


Kjer je lepota drugačna


Kampiranje ob Orange river

Afriki se lahko tudi zahvalim za moje ponovno fotografsko »rojstvo«, kajti za prvo pot sem teden dni pred odhodom kupil Nikon D70, teleobjektiv sem že imel, afriški motivi pa so mi zadali še zadnjo potrebno injekcijo. Od takrat dalje ni bilo nič več tako kot je bilo prej. Digitalno je prineslo veliko prednosti, predvsem pri stroških (se tolažim). Tudi takojšen pregled fotografije je napredek, a za ustvarjanje več kot povprečnih fotografij, je tudi tu potreben premislek. Pri fotografiranju divjadi ali narave, kar na svojih potovanjih največ počnem, je za veliko razmišljanja ob akciji premalo časa, sploh pri živalih. Verjemite pa, da tudi za »Wildlife« rabiš načrt in moraš vedeti vnaprej kaj želiš, podobno kot pri športni fotografiji, le da imaš tukaj igralce skrite in ves čas se nekdo igra z lučjo v dvorani. Zato je potrebno narediti domačo nalogo. In to si je lažje zadati, kot narediti.


Ko se najdejo svetloba, motiv in fotograf


Prijatelja. Nosorog in Oxpecker

Moj prvi obisk Kruger Parka je bil fantastičen. Takrat sem tako mislil. No, še vedno je, le fotografije skromno skrivam, kajti razlika med tistimi in sedanjimi je velika. To pomeni, da se razvijam, tako kot fotograf, kot poznavalec živali in pokrajine, ki jo obiskujem. Še vedno sem v mali šoli, ne domišljam si, da lahko sledim profesionalnim fotografom, ki imajo bivališče v Afriki, so rojeni v Afriki in delajo po celo leto v Afriki. Lahko pa prikažem neko svoje videnje. Hitro se lahko ujameš v past in želiš ponoviti najboljše videne wildlife fotke, a te bodo vedno samo kopije. Želim tudi nekaj svojega, za to pa moram imeti že nekaj izkušenj, povratnih informacij, kopico napak in neizkoriščenih priložnosti, da sploh vem kaj hočem, ko priložnost vznikne, da takrat sam ne poniknem.


Nepopustljivost


Puščava reciklira

Ko sem se zavedel tega, sem začel planirati. Doma, daleč od Afrike kreiram bodoče fotografije. Seveda brez obiska lokacije in sodelovanja živali ne bo nič, a upam tudi na to. In bolj si pripravljen, raje te ima Fortuna.
Vrnimo se v hladen večer iz začetka. Balule Natural Reserve, privatni del Greater Kruger Parka, foto potovanje z enim samim namenom fotografiranje - WILDLIFE - DIVJADI. Tokrat je bila sreča (in planiranje) na naši strani. Prava lokacija, odlični vodniki iz kampa, pravi letni čas - svetlobe v izobilju, tudi dobre kar nekaj, malo turistične konkurence v »bushu«, mnogo živali in čudovite priložnosti. Nekatere bolj, druge manj fotografsko izkoriščene, vse vredne spominov. Zadovoljni fotografi, zadovoljen organizator, zadovoljni ponudniki safarija. O fotografiranju, opremi, pripravah na potovanje in na safari - drugič, tokrat samo uvod v bistvo - v Afriko.


Mesto duhov - Ghost town


Cape kobra - vedno so bežale od nas (na srečo)

Opisan je samo izsek iz enega potovanja, o katerem več kasneje. Le teh je še mnogo več, puščave, savane, otoki evropskega severa, pragozd in gore južne Amerike, kmalu tudi jug ZDA in njenih živalskih bogastev (ptice tokrat),...

P.S. Da ne bo pomote, tudi drugje se da verjetno najti iste občutke, ljudje imamo razne prioritete, ampak zame je Afrika pač nekaj, kjer sem se vsaj delno našel.

 

Najprej zadnja pot - Greater Kruger Park I.del

Po koncu potovanja te vsi sprašujejo, kaj je bilo tisto »naj«. In kako odgovoriti nekomu, ki ga od narave zanima samo pokošena trava za hišo in ob bazenu, od živali pa obstaja samo dilema - belo ali rdeče meso.

Na srečo je vedno več ljubiteljev narave, ki vedo da je nekaj takšnega težko opisati, kajti besede, tudi podkrepljene s fotografijami, so samo del celotne izkušnje, ki jo dobiš ob neponovljivih trenutkih. Kljub vsemu so fotografije še vedno eden od najboljših načinov, ki lahko ponazorijo vsaj del tega užitka, ki ti ga Safari lahko podari.


Uf, ta je še daleč


Le kaj gomazi v teh avtih?

Tokratni vrhunci (kot imajo američani radi TOP 5 ali 6,7,8) so bili vsekakor bližnje srečanje s slonom, ampak res bližnje, zalezovanje nosoroga - peš po goščavi, opazovanje levinje z mladiči, ki so hitro pospravljali mlado žirafo, ki jo je ponoči uplenila levinja in to ogled s par metrov (3-5m) od avta (seveda avta brez strehe, vrat, stekel ali podobne navlake), vožnja in opazovanje skupine 15-17 levov, ki so se odpravljali na lov (seveda z odprtim avtom, med levi, pred levi, ob levih, za levi),...

Da končno začnem na začetku. S skupino fotografov, sem se odpravil v privatni park v Južnoafriško republiko. No, dva sta zaradi zdravstvenih razlogov morala odpovedati, torej smo odšli trije. Lokacija - Greater Kruger Park - Balule Natural Reserve. To je privatni del zelo znanega Kruger parka, kjer imajo živali odprto pot med državnim in privatnim delom parka, ljudje pa smo omejeni na kampe in lodge - hotele. Velikost Kruger Parka je 20.000 km2, (kar je skoraj do m2 enako kot Slovenija), s privatnim delom pa ima površine še za Koroško in Istro zraven (približno). Toliko samo za orientacijo kaj pomeni Park v državah Afrike.


Žirafa na obisku v kampu


Teorija pred prakso

Privatni kamp Mohlabetsi Lodge, je čudovit hotel z desetimi bungalovi (Rondavele), okusno opremljenim barom, restavracijo in boma - afriški prostor za večerjo na prostem. Način delovanja teh ponudnikov Safarijev v privatnem delu je tak, da ima vsak lodge koncesijo nad določenim teritorijem, kjer so ponavadi samo njegovi avtomobili in turisti (kar je pomenilo v našem primeru največ tri vozila). Kamp je zavarovan z 30 cm visoko ograjo (ja 0,3m), po kateri teče elektrika. Previsoko za kače in kuščarje, prenizko oz. zanemarljivo za žirafe, zebre, divje svinje (ki pozimi prav veselo pasejo travo med ležalniki, mizami za kosilo,...). Tudi krokodil, ki biva nekaj sto metrov proč v malem jezeru, se pride kdaj namakat v bazen. Mačke se občasno ponoči sprehodijo skozi kamp (mačke - beri: levi, leopardi,...). Ta ograjica zaustavi le slone, nosoroge in tudi bivoli ne prihajajo preko nje.


Ujeto s 500mm objektivom (ena od šestih, ki je uspela)


Testna vožnja

Običajno turisti pridejo za dva, tri ali štiri dni, mi pa smo ostali 10 dni. Imeli smo svoj privatni avto in vodnika ter izvidnika (občasno). Kljub odprtemu avtu, je za fotografiranje potrebno imeti prostor. Skoraj vsi fotografi na safarije nosijo 500mm f/4,0 ali 200-400 ali podobne objektive, s katerimi je težko rokovati, če imaš v enem vozilu tudi do dvanajst ljudi. Mi prakticiramo za te safari toyote največ dva fotografa na klopci, ki je za tri osebe - skupaj na avto poleg šoferja še 5-6 fotografov. In ker je za 10 dni teritorij premajhen, se je lastnik našega lodga na našo srečo in veselje dogovoril še z dvema privatnima koncesionarjema, da smo lahko prečesali trikrat večji teritorij kot ostali. En dan smo se odpravili še v Kruger Park, da so lahko moji sopotniki videli razliko med njim in privatnim parkom. Raje ne ponavljam besed, ker si Kruger Park vseeno tega ne zasluži, je le v bistvu referenca za Nacionalne Pake v JAR. Ravno tako smo se muzali nekaterim fotografom, ki si privatnega vozila niso zagotovili in so se z belimi teleobjektivi med nogami tiščali s sopotniki (za privatno vozilo je potreben predhodni dogovor, doplačilo in precej zgodnje potrdilo rezervacije in določeno število prijavljenih oseb - zato že sedaj pripravljamo skupino za naslednje leto konec avgusta/septembra). Kot vedno, dobra priprava je pol dela.


To jutro pa kar traja


Malica po poti

Kot povsod, so srečanja z raznimi živalmi povsem naključna. No, ni nujno čisto tako. Naši vodniki in izvidniki (ranger in tracker) so videli znake, ki jih sam skoraj nisem videl, niti ko so mi jih pokazali. Pa imam kar nekaj obiskov v teh parkih za seboj. Ko je kolega želel vsaj še enkrat videti Kafrske bivole, smo uprizorili pravo iskalno akcijo in s pomočjo še drugih dveh avtov Mohlabetsi ekipe, smo jih našli okoli 9. ure zjutraj, naredili kar nekaj (tudi uspešnih) posnetkov, ob 12h pa smo že leteli iz Hoedspruita proti Jo'burgu in dalje v Evropo.


Mlada žirafa v drugačni vlogi


Poglej me v oči

Slovo po desetih dneh je bilo kar težko. Lucky (naš vodič prvi teden-ranger) je sprva previdno zadrževal smeh ob mojih opazkah, ko pa je spoznal, da se res šalimo, se je pol dneva krohotal in tudi sam pripomogel izredno sproščenemu vzdušju. In tudi mi smo mu lažje zaupali, ko nam je pokazal in približal kar nekaj živali na razdaljah, ki je nismo pričakovali. Ianova (drugi vodič) neuničljiva volja, da najde želeno, nas je navduševala, včasih že skoraj dolgočasila (ure in ure smo iskali nekatere živali) a vedno znova nas je na koncu razveselila, ko smo vendarle nekaj našli. Slovo od naših domačinov, je bilo kar ganljivo. Vedeli smo, da smo seveda vse plačali, da je vse organizirano, turizem, a vseeno so nam dali nekaj več, kar nam ne bi mogli dati, če sami ne bi v to verjeli in če mi ne bi v to verjeli.

Avtor: Gorazd Golob

Povezave:
http://www.nature-phototours.com/potovanja/nacionalni-park-kruger - popotovanje naslednje leto v Kruger Park - Foto safari
https://www.slo-foto.net/portfolio/gogo
http://www.gorazd.si/

Sorodne novice
Komentarji
Uroš Uršej (@Lucifix)   20. Nov 2010 18:13
Hvala Gorazdu za poslani članek in za odlične fotografije objavljene v naši galeriji!
Uroš Miklavčič (@Ulrich)   20. Nov 2010 18:20
Odličen članek, res super.
peter (@mlakarpe)   21. Nov 2010 11:58
Odličen članek z zelo dobrimi fotografijami
Ivan Petrič (@aivan)   30. Nov 2010 12:01
Zelo zanimivo branje! Upam, da kmalu izide tud kaka knjiga. LP
Peter Komatović (@Proximus)   5. Dec 2010 16:56
Enkratno. Ob branju in gledanju slik sem kar dobil kurjo kožo

Kakšen šele mora biti občutek, ko nekaj podobnega doživiš v živi.

Res super. LP
Gregor (@Jessie)   20. Dec 2010 14:35
Lepo...
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki.