Zambija safari

Zambija safari

Zambija je prava afriška država za fotografiranje divjih živali. Divjina, prijazni ljudje, divje afriške živali, safari po kopnem in po reki, Animal Planet v živo. V članku vam Gorazd Golob predstavlja nekaj utrinkov iz lanskoletnega potovanja in vas vabi na letošnje foto potovanje v avgustu.

Povodni konji izginjajo v vodo hitro in neslišno. Potopijo se in kasneje zopet pojavijo na istem mestu ali na drugi lokaciji, medtem ko naš čoln drsi po reki Kafue. Agri, naš vodič, šofer in daljnogled, opreza po okolici in krmari po reki, ki ima v tem obdobju najnižji vodostaj v celem letu. To, kar on vidi s prostim očesom, nekateri ne vidimo niti skozi daljnogled.

Iščemo leoparda. No, kdaj ga pa ne. Toda največje možnosti imamo zjutraj, ko po morebitnem uspešnem nočnem lovu počiva v zavetju mogočih dreves na rečnem nabrežju, kjer se lahko odžeja. Prejšnja jutra smo ga že dvakrat opazili, a vsakič je bila svetloba za fotografiranje preslaba in tokrat bi že moralo biti bolje. Zambija je znana po svojih leopardih.



Ko se igramo s povodnimi konji, ko se vozimo proti njim - potopi se, izplavaj, potopi se, ko naenkrat Agri zavije s čolnom in potiho kriči: Leopard, leopard, look, look. S kolegom se ozirava naokoli in vidiva, seveda, mnogo dreves in malo dlje stran še več dreves ... Kje je Agri videl leoparda? Saj ne, da ne verjameva, težava je v tem, da ga ne vidiva. Ko se peljemo naravnost proti leopardu, z drugega dela reke, se počasi vedno bolj prepričujeva, da ga res vidiva in pritrjujeva Agriju: Ja, leopard. A pogledi nama še vedno begajo levo in desno. Nato ga končno zagledava, čoln poskakuje po reki, midva z aparatoma in 500-milimetrskima objektivoma poskušava najti najboljšo kombinacijo ISO, zaslonke in časa ter seveda ujeti kaj pametnega v kader.



No, čoln upočasni in mirno drsimo proti čudovitemu samcu. Prvi jutranji žarki so posijali skozi trave in gosto drevje, nežna svetloba se poigrava na vodi. Leopard leži pod velikim drevesom in si nas pozorno ogleduje. Blizu se sliši pljusk, ki ga je lahko povzročil samo krokodil, ki smo ga očitno prestrašili. Malce se zapeljemo nazaj po reki, da ne bi prestrašili tudi našega leoparda, in se prepustimo toku, da nas popelje do njega. Počasi se vstane in odkoraka v visoko travo, poskušamo mu slediti, a po nekaj metrih ga izgubimo. Agri pelje z isto hitrostjo ob bregu navzgor, ob poti, kjer je prej hodil leopard. In res ga ponovno opazimo, hodi po visoki travi, kakšnih 10 metrov stran od reke. Da nam še nekaj priložnosti za fotografiranje, nato izgine v zavetje mogočih dreves.

Nadaljujemo pot s čolnom, opazujemo kormorane, druge ptice in povodne konje, toda misli kljub temu ves čas uhajajo k leopardu. Čudovit samec, čeprav je tako kot preveč zveri v Zambiji šepal, kar je verjetno posledica krivolova. Domačini nastavljajo zanke za antilope, ulovijo se pa levi, leopardi ... Parki v Zambiji niso ograjeni, tako kot je to v navadi v Južnoafriški republiki, ampak odprti, da živali prosto hodijo po državi.
Ob občasnem streljanju najinih aparatov se počasi vračamo v kamp.



Hippo Lodge je v lasti Slovencev. Mirjana in Igor sta že domačina v Zambiji ˗ no, Igor malo dlje, in sicer kar 35 let, Mirjana pa je novejša pridobitev za Zambijo. Kamp je postavljen ob reki Kafue, je brez ograje, med vsako hiško pa je 100 in več metrov razdalje. Na poti med hišami te včasih lahko zaustavi slon, ki je zavohal, da so marula sadeži pred tvojim vhodom že zreli. Zgodi se, da te ponoči pogledujejo oči iz teme, največkrat so to povodni konji, ki so se namenili na večerni pohod na travnike, ali antilope na podobni misiji, toda svoboda, ki jo čutiš med vsemi temi živalmi, je nepopisna.



Zvečer se vračamo v hiške v spremstvu nočnega čuvaja, oboroženega s svetilko, predvsem zato, da nam svetuje, kaj storiti v primeru, če bi srečali živali. Sam pravi, da se boji samo slona, ker je precej nepredvidljiv, je pa na srečo dovolj velik, da se mu lahko izogneš, če imaš seveda dober vid in izostrene čute kot naši gostitelji. Vse druge živali se umaknejo človeku, samo možnost jim moraš dati. In res, ko po večerji posedimo ob ognju ob reki, se povodni konji vsake toliko skušajo pretihotapiti mimo nas, da bi odšli na pašo. Bolj prestrašeni kot mi (ki smo sicer že malce opogumljeni zaradi opojne družbe G & T), pogledujejo proti nam in potem hitro smuknejo skozi kamp. Te tritonske samohodke prestrašeno pogledujejo proti nam. A če bi prišel med njih in reko, kamor se vsako jutro vračajo, in se ne bi umaknil, ti ni rešitve. Z ogromnima zoboma preluknjajo tudi krokodila, če se jim slučajno zameri.

Sam sem bil na tem potovanju prvič v Zambiji, sprejel sem ponudbo, da fotografiram hiške in naredim kratek oglasni video za njih. In ta obisk mi je pokazal novo dimenzijo divjine, ki je v JAR ni več. V Krugerju so morda boljši pogoji za fotografiranje iz avta, ker so živali bolj navajene avtomobilov, a občutki divjine so tukaj še bolj izraziti, čeprav tudi Kruger ni slab – prav nasprotno.

Zato se letos zopet vračam, najprej s svojo družino, nato pa počakam še nekaj fotografov, da se mi pridružijo. Da ne bo preveč enolično, bomo dodali še Viktorijine slapove.

V Kafue parku od velikih pet manjka le nosorog. Nosoroge so pred 20 leti iztrebili v celi Zambiji in tudi druge živali so bile v precej manjšem številu, a se sedaj lepo razmnožujejo, čeprav je divji lov še vedno problem.

Ker je Hippo Lodge ob reki, je možen safari z avtom ali s čolnom. S čolnom smo imeli več uspeha ali, bolje rečeno, kontinuitete, a tudi z avtom smo doživeli čudovita srečanja. Divji psi, antilope, divje svinje, sloni, levi ˗ vse to smo opazovali iz odprtih štirikolesnikov ... A kopanje slonov v reki, sprehajanje iz obale na otočke, zastraševanje v vodi, vodni kuščarji in povodni konji ˗ vse to so bila zame nova doživetja. S čolnom se jim lahko kar precej približaš (seveda po priporočilih rangerja). Levi in leopardi ob reki, bivoli, ptice ˗ in to vse iz žabje perspektive (iz čolna), komaj kaj nad vodno gladino.



Vrnimo se še malo v lodge, kjer je seveda vse vrhunsko. Hrana, hiške, postrežba, aktivnosti, bazenček (brez krokodilov), toda divjad in okolje je zmagovalna kombinacija, ki se ti vtisne v spomin, udobje ni nujno (ni pa odveč :) )



Imam to srečo, da sem videl že kar nekaj krajev na svetu. Res je, da vedno pravim, da še nisem videl kraja, ki mi ne bi bil všeč, a vseeno so nekateri kraji bližje temu, kar nas žene dalje in nam daje navdih. Džungle in puščave Afrike, Amerike ter Amazonija so kraji, ki so zame nekaj več. Kraji, kjer ne razmišljaš o materialnem svetu, imaš vse, kar nujno potrebuješ (kar je zelo malo in si vedno znova presenečen, ko ugotoviš, kaj je zares nepogrešljivo) in preprosto uživaš, vpijaš naravo okoli sebe in se čudiš vsakodnevnim čudežem Narave. In Zambija je eden teh krajev.

 

Več fotografij na: Nature photo tours

Še video (ker je v glavnem posneto iz čolna, so tablete proti slabosti priporočljive): Wildlife Zambia 2011

Pa še moja stran: Gorazd

Več informacij o izletu: https://www.slo-foto.net/dogodki/37/zambija-safari-kafue-park-in-viktorijini-slapovi-2012

Sorodne novice
Komentarji
fairtex (@fairtex)   11. Apr 2012 00:06
dobra reportaža. zelo všeč. .
uroš gelt (@gelturos)   11. Apr 2012 16:34
odlično več takih !
Uroš (@d00m)   11. Apr 2012 16:45
peta fotka od zgoraj navzdol je pa enostavno fenomenalna, take barve, da ti kr srce zajoka
Tomaž (@tomaz1kos)   13. Apr 2012 18:49
Vidm, da ste se mel super.
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki.