Florian Schulz: Fotograf, ki mu mraz ne pride do živega

Florian Schulz: Fotograf, ki mu mraz ne pride do živega

Florian Schulz, fotograf, ki je 18. mesecev preživel na Arktiki, nas je letos obiskal v Ljubljani na Nikonovih dnevih fotografije. Dobili smo priložnost in mu postavili nekaj vprašanj, ter dobili nadvse zanimive odgovore.

Povejte nam prosim kaj o sebi.
Sem Florian Schulz, profesionalni fotograf, ki ima izredno rad naravo. Veliko časa preživim na od človeka odmaknjenih področjih, v divjini, kjer iščem posebne motive narave in živali. S tovrstno fotografijo se ukvarjam že več kot desetletje.

Kakšen je bil vaš prvi stik s fotografijo?
Začel sem kot najstnik, pri 12. letih, ko sem odkril očetov fotoaparat. Šlo je za staro Praktico, prevzelo pa me je povsem ročno upravljanje in ustvarjanje zanimivih fotografij. Med prvimi so se na mojih fotografijah znašli kuščarji. Pogled na svet skozi objektiv se mi je zdel drugačen.
Svoj prvi fotoaparat sem si kupil nekaj let pozneje, šlo je za Nikon 601, dolgo sem zbiral prihranke za ta nakup. Takrat se je moja strast za fotografiranje narave zares razvnela.

Kaj vas je pri fotografiji tako pritegnilo, da ste si jo izbrali za poklic in poslanstvo?
Spoznal sem, da mi fotografija omogoča svojevrstno izražanje. Vedno sem rad opazoval naravo in živali, sedaj pa sem jih lahko upodobil v njihovem naravnem okolju in elementu. Ljudje so bili nad mojimi fotografijami hipno navdušeni, zato sem se tudi odločil postati profesionalni fotograf, čeprav sem se zavedal, da naloga ne bo lahka, saj se danes težko preživi samo z delom fotografa. Zadnjih 12 let vso svojo energijo in strast vlagam v fotografijo in k sreči se mi to tudi vrača.

Kakšno opremo uporabljate sedaj?
Raznovrstne Nikon fotoaparate in objektive, tako formata FX kot DX. Z manjšimi modeli se navadno lažje približaš živalim in jih ne prestrašiš, večji, opremljeni s telefoto objektivi pa skrbijo za odlično kakovost fotografij narave in bolj oddaljenih motivov. Znatni vložki v opremo so tudi del moje filozofije, ki stremi k popolnosti – če že vlagam veliko sredstev v to, da grem »na konec sveta«, potem želim imeti ob sebi tudi najboljšo opremo, da bom vse to tudi ustrezno zajel in dokumentiral. Nikon me nikoli ni razočaral, fotoaparati in druga oprema deluje tudi v najbolj ekstremnih razmerah, tudi na meji teoretično možnega. Moja najpogostejša spremljevalca sta Nikon D800 in D3s, imam pa še več modelov D3, D7000, itd. Pred kratkim sem zbirko dopolnil še z modelom D4. Prav tako je med mojo prtljago vedno cel kup različnih objektivov NIKKOR.

Večini ljubiteljskih fotografov se najverjetneje vaša služba zdi sanjska – jo vi še dojemate kot takšno?
Vsekakor, to delo sem si od nekdaj želel in vanj vložil vse. Obenem pa je treba vedeti, da je to zelo zahtevno delo. Priznam, težko bi se tako močno motiviral na kakšnem drugem delovnem mestu. Počitka praktično ni. Vedno znova pa iz teh okolij, ki se na eni strani pomembno spreminjajo ali pa spet drugje ostajajo enaka že stoletja in tisočletja, navda s posebno energijo.

Delo profesionalnega fotografa je lahko tudi nevarno – ste se skozi objektiv že kdaj spogledovali tudi s smrtjo?
Da, velikokrat sem se že znašel v nevarnih situacijah. Ironija pa je v tem, da se v tistem trenutku pogosto sploh ne zavedam nevarnosti, ki mi preti. Recimo, ko skozi objektiv opazujem polarnega medveda, ki se mi približuje in se me nič ne boji, kaj lahko bi postal njegovo kosilo. Adrenalina ne manjka, a prej ali slej se moram odločiti za izstrelitev opozorilne rakete in upati, da bo prestrašila mogočno žival. Prav tako me je enkrat skoraj podrl dirjajoč nosorog, skoraj sem padel v ledeno jezero pri fotografiranju ptic. Pogosto tudi jezim pilote letal in helikopterjev, ko jih prepričujem, da se približamo kakšnemu motivu.

Katere svoje fotografije bi želeli izpostaviti?
Vsekakor fotografije polarnega medveda na Arktiki, ki ima v ozadju kadaver kita, potem ptičja formacija, ki »beži« pred nevihto, in še mnogo drugih.

Najzabavnejša prigoda/anekdota med fotografiranjem?
Težko izberem le eno, ampak če vztrajate, potem bo to dogodek, ko smo si s prijatelji izposodili na pol izpraznjen čoln, ga za silo pokrpali in se odpravili na večdnevno fotografsko popotovanje po obali Britanske Kolumbije. Tako smo hitro postali eno z naravo, saj smo imeli omejeno zalogo hrane, paziti pa smo morali na praktično celotno okolico.
Svojevrstna doživetja so tudi snemalni dnevi z video ekipami na polarnem ledu. Kampiranje v polarni divjini, straža s puško pri -30 stopinjah Celzija ter najrazličnejša presenečenja narave in živali so se mi za vedno vtisnila v spomin.

Imate kakšno sporočilo za bralce portala Slo-Foto.net?
Fotografija je eden najboljših načinov za spoznavanje sveta. Ne le narave in živali, tudi ljudi, različnih običajev ... Ljubiteljem fotografije bi rad svetoval, naj se najprej osredotočijo na eno področje in si ne zadajajo pretežkih nalog. Ko najdejo motiv, ki jim je blizu, naj ga poskušajo fotografirati z vseh možnih kotov, z najrazličnejšo opremo, na najrazličnejše načine/perspektive in se tako izpopolnjujejo. Nato pa razširijo nabor motivov ...

Sorodne novice
Komentarji
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki.