Gostujoči članek: Moj pristop k dobri fotografiji

Gostujoči članek: Moj pristop k dobri fotografiji

Mnogokrat si ogledujemo fotografije s čudovitimi pokrajinskimi motivi, a žal sami ne poznamo postopka s katerim bi prišli do takšnega rezultata. V ta namen objavljamo gostujoči članek fotografa Petra Zajfrida (@saintek), ki podrobneje opisuje postopek kako iz dobre fotografije nastane še boljša.

 

V tem prispevku bom podal svoj pogled, kako narediti dobro pokrajinsko fotografijo in tudi podrobneje opisal, kako pridem do želenega rezultata na eni od mojih fotografij.

Verjetno bo veliko napisanega tukaj veliki večini že znana, verjetno pa se bo še našel kdo, ki mu bo tale članek pomagal do boljše fotografije.

Mnenje večine vrhunskih pokrajinskih fotografov je, da k boljši pokrajinski fotografiji velikokrat pripomore predpriprava oz. v najboljšem primeru celo predogled lokacije, na kateri bi radi fotografirali. Če je le mogoče, to naredim tudi sam. Predogled vam prihrani dragocen čas in nepotrebno hitenje, ko se tja vrnete z namenom fotografiranja, saj imate v mislih že sestavljeno kompozicijo in idejo, kakšno fotografijo želite posneti in se tako osredotočite na tehnične podrobnosti.

Sedaj pa k enemu izmed mojih primerov, kako se tega lotim sam.

Pragerske ribnike z okolico sem imel namen fotografirati že kar nekaj časa. Na ogled sem se odpravil dan pred nastankom fotografije. Po kakšni uri iskanja in vožnje naokrog sem našel željeno lokacijo, jo malo “premeril” s pogledi in naredil tudi poskusno fotografijo z mobilnikom. Tako sem naslednji dan potreboval le še srečo z vremenom, ki sem jo tudi imel. :)

Za vse moje pokrajinske fotografije uporabljam trdno stojalo (več o stojalu lahko preverite v meniju OPREMA), prelivni filter znamke COKIN, ki ga pritrdim pred lečo z nosilcem in se namesti na navoj za filtre na sprednji strani. Zraven imam tudi daljinski žični sprožilec, saj so časi zaklopa v večini primerov predolgi, da bi lahko naredil uporabno ter ostro fotografijo brez njega. Alternativa žičnemu sprožilcu je v fotoaparate vgrajen samosprožilec.

Ko je vse nameščeno, izgleda približno tako:

Nameščen filter mi omogoča, da zatemnim najsvetlejši del kompozicije v iskalu, kar je v večini primerov nebo, saj bi brez filtra bilo preosvetljeno in fotografija neuporabna. Na ta način dobim enakomerno osvetljen posnetek, s katerim imam kasneje v obdelavi precej manj dela.

Ko so stvari nameščene, se lotim fotografiranja. Sceno obdelam s čimveč možnih zornih kotov, ki jih lokacija omogoča. Fotoaparat uporabljam v ročnem (manual) načinu z nastavitvami zaslonke od f11 do f22, da je celotna fotografija ostra. ISO nastavim na najnižjo vrednost 100. Ko ugotovim, da je svetloba postala preslaba oz. sem izčrpal vse možnosti lokacije, s fotografiranjem zaključim.

Fotografije na računalniku uvozim v Lightroom in se lotim začetne obdelave.

Tako je izgledala popolnoma neobdelana RAW fotografija neposredno iz aparata. Rdeči opozorilni madeži v lightroomu kljub prelivnemu filtru še vedno kažejo na preosvetljene dele neba, ki so se brez težav uredili v kasnejši obdelavi, kar pa ne bi bilo možno, če bi fotografiral brez filtra.

Da sem dobil željen izgled pred prehodom na nadaljno obdelavo v photoshopu, so bile potrebne naslednje korekture.

Najprej sem fotografijo obrezal in poravnal s pomočjo crop tool-a ter lens correction panela. Uporabil sem nastavitev, ki jo ponudi lightroom sam za veliko večino leč.

Nato je sledila svetlobna obdelava od nastavitve beline (WB white balance), korekcija glavne osvetlitve (exposure), dodajanje kontrasta, temnenje svetlih delov (highlights), svetlenje temnih delov (shadows). Pri večini primerov še povečam clarity za več detajlov in pa vibrance za bolj žive barve.

Zame zelo pomemben del sledi z urejanjem posamičnih barv v panelu HSL, kjer nastavim svetlost (luminance) in nasičenost (saturation) barvam, ki so pomembne za sončni vzhod in zahod. To so oranžna, rumena in modra. Vse ostale barve v večini primerov pustim nedotaknjene.

Na koncu sem dodal še nekaj toplih tonov svetlim (highlights) in temnim delom (shadows) v panelu Split toning. Tukaj vedno poskusim z več nastavitvami, da dobim željen izgled.

Ostrenja v panelu detail v lightroomu ne spreminjam.

Nato je fotografija pripravljena za prenos v photoshop.

Prvi koraki v photoshopu so dokončna ureditev kompozicije in ravnanje fotografije s crop toolom. Temu sledi še “čiščenje” s heal brush ščetko v content aware načinu, kjer izbrišem moteče dele kot so stebri, vejice, smeti…

Sledi selektivna svetlobna obdelava s pluginom viveza 2 in nato še zadnji popravek kontrastov z levels.

Zadnji korak je ostrenje fotografije.

Sam uporabljam smart sharpen filter. Pri fotografiji velike ločljivosti (za printanje ipd) so nastavitve sledeče:

- amount nastavim okoli 130%;
- radius 2,0px;
- reduce noise (samo pri photoshop CC in novejši) pustim okoli 6%;
- remove pa imam na Lens blur.

Vse nastavitve so stvar okusa in so tudi odvisne od šuma in drugih faktorjev.

Za konec pomanjšam fotografijo za objave na internetu na okoli 1200px po dolgi stranici in jo ostrim s sledečimi nastavitvami:

- amount okoli 90%;
- radius je samo 0,3px;
- reduce noise 6% (photoshop CC in novejši):
- remove ostane na Lens blur.

Tudi te nastavitve so stvar okusa in se spreminjajo od fotografije do fotografije.

Tukaj je končen izdelek. :)

Povezava do prvotne objave: Peter Zajfrid foto blog, objavljeno z dovoljenjem avtorja: Peter Zajfrid

Sorodne novice
Komentarji
Anita (@anita666)   4. Sep 2013 23:21
Hvala za tole, sem prav z zanimanjem prebrala.
santo (@santo)   5. Sep 2013 07:41
Ja, fajn in koristen članek.
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki.