Pentax K100D Test

1. Opis

Pentax je že spomladi 2006 izdal novi model K100d in obenem še napovedal model višjega razreda, ki prihaja na police prav v bližnji prihodnosti. K100d se ne razlikuje veliko od predhodnikov, predvsem od pravega predhodnika, modela *istDS. Najbrž je že sprememba imena iz nemogočega »*ist« v tradicionalnega »K« za mnoge pomenila simboličen korak v bolj resno utrditev modela v digitalnem zrcalnorefleksnem svetu. Asociacija na model K-1000 (http://www.bdimitrov.de/kmp/bodies/K/K1000.html) pa je vzbudila tudi obete za večjo priljubljenost med uporabniki.

Glede na model DS, se K100d razlikuje na prvi pogled le v večjem LCD zaslonu, malo spremenjenem ohišju in dodatnim gumbom za vklop bistvenega dodatka – Shake reduction (stabilizacija slike). Žal še vedno manjka tako željeni gumb na ohišju za preklop načina merjenja svetlobe (matrično - 16 polj, sredinsko, točkovno – spot), je pa prednost pred ostalimi modeli v tem razredu, da točkovno merjenje sploh ima. Prav tako gumb za predogled globinske ostrine.

Pomembna sprememba pa se je zgodila tudi v sami kvaliteti zajete fotografije, tako v JPG kot v RAW načinu. Fotografije v JPG so v primerjavi z modelom istDS ostrejše v detajlih, v RAW zapisu pa se je povečal dinamični razpon. Po nekem testu je po dinamičnem razponu v samem vrhu med vso DSLR druščino, takoj za Fujijem. Širina razpona se je pokazala tudi na našem testu, kar lahko (prav tako subjektivno kot jaz) ocenite tudi sami.

Kot že rečeno, so možni trije načini merjenja svetlobe – preko matrike 16 polj, sredinsko in točkovno (spot) merjenje. Obenem je možno uporabljati korekturo od -2 do +2, po korakih ½ ali 1/3, možno je zaklenit merjenje ekspozicije na fokusirano točko, prav tako je možno uporabiti funkcijo »auto bracketing« za različne ekspozicije naenkrat.
Pri uporabi starejših manualnih objektivov, pritisk na tipko za zaklep ekspozicije izmeri svetlobo glede na izbrano zaslonko na objektivu.
Zelo uporabna je funkcijska tipka »fn«, preko katere na hitrejši način pridemo do nastavitev, kot je nastavitev občutljivosti ISO (200-3200), white balance – WB, način posnetkov – posamezni, rafal, bracketing, samosprožilec, 2 ali 15 sekundni zamik proženja..., ter način uporabe bliskavice (auto, manualno, predblisk – red eye). Zelo uporabna je tudi tipka „OK“, ki ji lahko po svoje določimo funkcijo med samim fotografiranjem (vklop in izklop autofocusa ali izbira ostrenja v centru...)