Testi > Pentax K10D
  • Pentax K10D Test

    21.01.2007 | Tema: Testi | Avtor: Peter Bernik

1. Opis

Tokrat objavljamo krajši test fotoaparata, ki je v Sloveniji že težko pričakovan. Nekaj lastnikov je sicer že dobil, vendar povpraševanje trenutno presega ponudbo. Aparat odlikuje zelo ugodna cena, glede na to kar ponuja na papirju. Odločili smo se preveriti, kako stvar deluje v praksi.

Prednosti pred konkurenco naj bi bila stabilizacija slike, zaščita pred vlago in prahom (vsebuje kar 72 tesnil), protiprašni sistem in 22 bitni analogno-digitalni pretvornik ter na koncu še kompatibilnost s prihajajočimi supersoničnimi objektivi. Zanimivi sta tudi programski nastavitvi, kateri sta sploh prvič videni v DSLR svetu. Prva je »Sv« (sensivity priority), torej prioriteta občutljivosti tipala(ISO vrednost), druga pa je »Tav« (Shutter speed and Aperture priority) pri katerem sami izberemo hitrost zaklopa in vrednost zaslonke, avtomatika pa poskrbi za primerno izbiro občutljivosti. Dodali so mu tudi gumb »RAW« (tudi novost), s katerim lahko s pritiskom na gumb hitro in enostavno iz JPEG načina prestavimo v RAW.

Ohišje je narejeno zelo dobro, daje tudi precej robusten občutek, glede na to, da je izdelan iz plastike. V roki mi sicer ni dajal najboljšega občutka (oprijem je dober, a ni najboljši v tem razredu), v neposredni primerjavi z Nikonom D70 pa se ne zlije tako lepo z roko, upoštevati pa je treba, da imam velike dlani in pogrešam malo večjo globino držala na ohišju. Omenjeno držalo je obdano z gumo, tako da ne drsi. Iskalo je veliko in svetlo, pokriva 95% zajete slike in ima povečavo 0.95 (pentaprizma). Razporeditev gumbov je zelo dobra, najbolj pa bi pohvalil namestitev dveh koleščkov, kar pride zelo prav, ko fotografiramo v »M« (manualnem) načinu. Z enim koleščkom lahko tako kontroliramo vrednost zaslonke, z drugim pa hitrost zaklopa. Zelo uporaben je tudi gumb »RAW« (za tiste, ki fotografirajo največ v JPEG načinu, vseeno pa radi za zahtevnejše motive kdaj preklopijo na RAW način, ki se nahaja na sprednji strani, s pritiskom nanj pa zajemamo motive v RAW načinu takoj, brez zamudnega nastavljanja. Pograjal pa bi zelo zamudno sprememinjanje ISO vrednosti, ki je najbrž najdaljše od vseh aparatov v DSLR svetu (pritisk na gumb »Fn«, nato levo smerno tipko, nato izbira vrednosti s smerno tipko in na koncu še potrditev)– zelo nepriročno in zamudno, saj je marsikdaj potrebna hitra sprememba občutljivosti zaradi spremenljivih svetlobnih pogojev ali spremembe goriščnice. Avtofokus deluje zanesljivo in hitro, tako da sem bil  presenečen nad hitrostjo ostrenja (na centralni točki), glede na to, da objektivi nimajo supersoničnega motorčka.

Kar se tiče kakovosti slike bi rekel, da je ta dobra, detajli pa so zelo dobro prikazani (pri višji ISO vrednosti ima na račun dobrega prikaza podrobnosti fotografija nekoliko več šuma), toni pa so morda malo toplejši (vpliva tudi izbira objektiva). Najbolj me je razočaral diamični razpon v JPEG načinu, ki je vsekakor pod povprečjem konkurence, kar bodo pokazali tudi primeri fotografij.  

Stabilizacija slike v ohišju je vsekakor velika prednost, predvsem z razlogom, da deluje z vsemi objektivi – na nek način zastonj ( tudi glede na ceno fotoaparata) vgradi stabilizacijo v vse vaše objektive. Sicer se ne more ravno kosati s stabilizacije slike v objektivih, ki ponavadi podaljšajo čase zaklopa za kar 3-4 zaslonke, saj se v tem primeru stabilizacije vrednost giblje nekje od 1-2 zaslonki. Pravzaprav je to nemogoče natančno oceniti, ker je podaljšanje časa odvisno tudi od vas samih in trdnosti vašega prijema aparata.

Sicer se mi zdi najbolje, da se glede kakovosti fotografij odločite sami iz primerov na naslednji strani. Zaradi slabega vremena je bil AS večji del testiranja vklopljen, izklopil sem ga le pri nekaterih portretih.

 

 

  
Stran 1 of 4